nolan & tiana [bookhop]

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Pon Okt 22, 2012 5:31 am

tag: noliana. :3
note: vse, kar danes napišem je totalno sranje. sry.

morda bi bilo njegovo življenje v vlogi policista temeljito drugačno, če bi živel v velikem mestu, kjer kriminal preživi nate na vsakem koraku, za vsakim vogalom ulice. toda kriminal mayberryja je bil omejen na občasno kaljenje javnega miru, popivanje v javnosti in kakšne manjše rope, ko je kak tujec bedasto poskusil oropati zlatarno in je imel najmanj deset prič. nekateri preprosto ne razumejo, da imajo v tem mestu tudi stene ušesa in očesa ter nič ne ostane neopaženo. kot sin nekdanjega župana in trenutnega ameriškega senatorja je še kako dobro poznal občutek, da ti je vedno nekdo za petami. da vsi čakajo na tvojo naslednjo napako, spodrsljaj. vendar so bili zadovoljni, ker si je izbral bolj ali manj ugleden poklic in je strašil kot policist v tem malem mestu. v večjem mestu bi imel polne roke dela in poklic bi vključeval veliko več nevarnosti. potencialne smrti. najverjetneje bi se tam počutil veliko bolje. a nikoli ni pomislil, da bi za vselej zapustil mayberry. njegov pobeg med marince je imel zgolj začasno funkcijo, čeprav takrat ni mogel vedeti, ali se bo še kdaj vrnil ali pa bo dočakal svoj konec na tujem sredi vroče puščave, padel pod streli teroristov. vendar zdaj je bil tukaj in tudi to je moralo nekaj šteti. ob štirih je zaključil z izmeno in se v istem hipu pognal skozi vrata postaje, oddahnjen, da je bilo konec še enega delovnika. slednji je bil te dni težko breme. vse manj je bilo dni, ko se je zbudil in bil ponosen nase in na svoje delo. vse več je bilo dni, ko so se njegove misli vračale leta nazaj in ko se je prebudila tista poglavitna ideja – kaj če bi bil on na nathanovem mestu. vsem bi bilo lažje.

toda če se mu bo to podilo po glavi sedaj, bo to nedvomno uganila tudi ona. iz nekega razloga nikoli ni mogel prav dobro skrivati svojih misli pred temnolasko. dovolj je bilo, da je priprla pogled in ga uperila vanj. takoj je znala razbrati največje sranje in takoj je prepoznala njegove laži še preden so našle trnovo pot na dan. na poti do male kavarne je pozdravil nekaj znancev, nato pa končno prispel do vhodnih vrat na katerih je visel napis odprto. vstopil je v notranjost in nemudoma se je njegov pogled srečal s temnolasko za blagajnim pultom. ''hej,'' so se njegove ustnice ukrivile v nasmešek, ko je proti njej pomahal z vrečko iz pekarne in v drugi roki previdno nosil kartonasto škatlo z dvema lončkoma kave. ''prihajam z darili – bodo krofi in sveža starbucksova kava v redu?'' je nadaljeval pot proti njej in vsa omenjena 'darila' odložil prednjo. iz kartona je vzel njegovo kavo ter se usedel kar na pult. kavarna je bila ob tej uri navadno prazna, poleg tega naj bi zaprtje sledilo čez kakšne pol ure. verjetno je bila res prednost samozaposlitve, da si lahko znak na vratih obračal sem in tja, kakor se ti je zdelo. velikokrat se je po koncu izmene oglasil pri njej v knjigarni, počakal, da je zaprla in jo pospremil do njene stanovanjske hiše. danes pa je bil tukaj z drugim namenom. ''razmišljal sem, da bi zvečer imela večerjo. preveč kuhani špageti in steklenica poceni vina,'' je nekoliko skeptično pogledal proti njej. njegovo kuhanje je bilo precej podobno naravni katastrofi in kuhinja je po končanem opravilu zagotovo spominjala na totalko. večino časa se je zatekal k napravi, ki je rešila sodobnega moškega – k mikrovalovki. vendar je bil oktober, in s tem tudi svojevrstna obletnica njegove vrnitve nazaj v ameriko, ko se je pred leti pojavil na njenih vratih z bolečo novico. ter obletnica njunega poznanstva, prijateljstva, ali karkoli je že bilo to, kar sta imela. ''bi tvegala in prišla?'' je končno postavil bistveno vprašanje.

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Pon Okt 22, 2012 7:14 pm

tagged is mister noliana smitten 3

here is 759 words and i'm listening to the script for my inspiration :3 wiupiu and it`s perfect :3

sovražila je, ko je njena knjigarna bila bolj kot ne prazna. preprosto je sovražila čas, ko je večina ljudi že zapustila svoje dnevne opravke in se vrnila v zavetje svojega doma, ona pa je trmasto vztrajala in iskala nemogoča dela samo zato, da bi odvrnila svoje misli od stalne teme katera je prihajala vedno znova na plano. ni več zmogla misli nanj in dejstva, da je mrtev. da, naredila je korak a hkrati je s tem naredila tudi tri nazaj in vedno je bila v nekem začaranem krogz iz katerega ni našla poti ven ne glede na to kolikokrat je v solzah stekla do mestne cerkve in gledala v navaden kip pred seboj v upanju ali, da bo nathana vrnil nazaj ali pa naredil nekaj z njo. globoko v sebi pa je vedela, da bo za nastalo situacijo edino sama lahko našla možno rešitev, a kaj ko se je večjega koraka naprej bala in se je varno oklepala spominov in dejstev le zato, ker je tako imela upanje da je tisti dan, ko je nolan potrkal na njena vrata bila le grozna nočna mora in se bo prebudila in videla njega ob sebi, takrat pa bo vedela da bo vse še dobro. stresla je z glavo in iz pograbila škatlo nove dostave knjig in jih previdno zlagala na to namenjeno polico, ter od časa do časa ošinila uro v upanju, da so se kazalci premaknili in bo lahko olajšano obrnila tablico z napisom odprto na tablico z napisom zaprto. in kaj potem ? samo odkorakala po znanih ulicah do praznega stanovanja, ko se je odločila, da s svojo družino ne more živeti. saj ne, da je lahko tudi sama in da ji je bilo v veselje preživljati večere v zavetju tople odeje in televizije, toda bolje kot zaskrbljeni in pomilovanja vredni pogledi mame, ter globoke besede očeta da ima bog za vsakogar določeno pot.

po opravljenem delu je prazno škatlo odnesla skozi zadnji vhod ven do velikega smetnjaka in si otresla roke, ter se vrnila nazaj do blagajne. naslonila se je na pult pred seboj in se prebirala čez vse račune današnjega dni skozi seštevanje, kajti glede tega je bila vestna in rada je imela stvari urejene in tudi ni hotela da ji zaradi kakršne koli njene malenkosti zaprejo edino stvar katero je še imela v svojem življenju in jo je cenila. res, da v preteklosti ni imela ravno cilja o tem da bi imela neko knjigarno sredi majhnega mesteca, toda katere od njenih sanj pri sedemnajstih pa so se pravzaprav uresničile ? niti ene. ugriznila se je v ustnico in s svinčnikom udarjala rahlo po pultu, ko so njeno pozornost pritegnila vrata, ki so se odpirala in je po prostoru kmalu zazvenel precej znan glas. dvignila je pogled in se rahlo nasmehnila, ko je lahko še dejansko podobo povezala s slišanim. » nolan, « je dejala in se dvignila, njen pogled pa je sledil dobrotam katere je imel v rokah. » mm si rekel sveži krofi in kava ? « je sanjavo dajala in še sama pograbila lonček kave, ter naredila prvi požirek. » božansko, « se je počutila dolžno komentirati. dejansko ne bi vedela kaj bi brez nolana ne glede na to kako zelo je sovražila okoliščine zaradi katerih sta se spoznala. razumela je, da ni bila le njena izguba in tudi njega in da tudi njemu ni bilo ravno najlažje, ker je nathan umrl take smrti tako zelo hitro. » hvala ti. « zahvala pa nekako ni ciljala samo na kavo in krofe, katerih se je hitro polastila in trgala košček za koščkom, ampak za vse na splošno od tega, da je preprosto tukaj vedno in da v njej ni videl samo zmešane ženske, ki se mu je nenadoma vrgla v objem in jokala na polno zaradi fantove smrti.

njegove naslednje besede pa so v njej sprožile neko zanimanje in radovedno je dvignila pogled proti njemu s polovičnim nasmeškom, ko je umaknila trmast pramen z njenega obraza. » nolan v vlogi kuharja ? « je skeptično navrgla proti njemu in se nasmehnila. » zakaj imam občutek, da to preprosto ne smem zamuditi ? « bilo je bolj kot ne retorično vprašanje in, če je na tehtnico postavila večer v samoti pred televizorjem in naročeno hrano, ter nolana in njegove prekuhane špagete ji ni bilo trikrat za reči kaj bo izbrala. » oh in od kdaj je večerja s teboj tveganje ? « je povprašala in se nasmehnila. » veš, da pridem. ni mi ravno do osamljenega posedanja doma, « in naredila kratek vzdih.

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Pet Okt 26, 2012 7:07 am

note: perfect ship is perfect. i need them to stop pretending they're friends material and just screw each others brains our. chuckle

verjetno bi ga v boljšo voljo na katerikoli dan spravil že samo pogled na njen nasmejan obraz. imela je enega tistih širokih nasmeškov, ki so bili za ostale ljudi nalezljivi. njen smeh je bil nepopisno prijetna melodija in včasih je bil pripravljen celo pripovedovati šale celo uro, če je to pomenilo, da se bo samo smejala. ''je tako. moralo bi te skrbeti, ker predobro vem, kako te človek lahko podkupi,'' se je nasmehnil, ko ji je podal njen delež malice in sedel na blagajni pult s pogledom prikovanim nanjo. morda bi bilo drugače, če bi se spoznala kdaj prej. danes njenega obraza ni znal priklicati v spomin niti iz srednješolskih dni ali igranja na igrišču v otroštvu. bilo je, kakor da je začela obstajati od tistega naprej, ko je nekoga potreboval ob sebi bolj kot kadarkoli poprej. za njenim hrbtom jo je rad poimenoval njegov mali čudež. četudi je pri tem moral zanemariti dejstvo, da jo je na njegovo pot in v njegovo življenje pripeljala smrt osebe, ki jima je obema pomenila veliko. ''res te je tako lahko zadovoljiti,'' se je zasmejal ob pogledu na njen izraz, ko je napravila prvi požirek še vroče tekočine. ''vidim, da je danes bolj počasno popoldne? boš prej končala?'' se je ozrl naokrog po prazni knjigarni. nikoli ni bil ravno ljubitelj branja in knjig – večino srednje šole je prespal v zadnji vrsti, preostali del časa pa visel na nogometnih treningih in tekmah v času sezone, pozimi pa na košarkarskih. nekako ni bil mnenja, da mu bo shakespeare pomagal preživeti in imel je prav. ''prosim, tiana. tebi vedno na uslugo. izgledaš, kakor da sem ti kupil najmanj novega merceseda. res bi morala biti malce zahtevnejša, sicer ti bom naslednjič prinesel samo muffin in plastenko vode,'' se je namuznil, ko je še sam napravil kratek požirek in nato svoj lonček odložil na malo poličko poleg računalnika.

''verjetno bodo špageti pristali na stropu in se bom polil s kropom, ampak da. samo zate sem se pripravljen žrtvovati – sebe in celo kuhinjo,'' se je zasmejal in zmajal z glavo. res ni bil talentiran kuhar, nekaj kar je od vedno obžaloval. življenje je bilo nedvomno lažje za nadarjene kuharje, ki so se spretno vrteli naokrog kuhinjskega pulta in dodajal ščepec tam in ščepec tu. lahko so prirejali večerje za prijatelje, ne da bi jim bilo treba skrbeti, da bo juha na koncu modra ali da bo kdo naslednji dan bruhal. ''v primeru požara bom priskrbel gasilni aparat, tako da boš na varnem,'' je še pristavil, ko je ugriznil v svoj krof in obliznil beli sladkor z ustnic. ob njenih besedah bi se mu skorajda zaletelo. ''nekateri bi rekli, da od nekdaj,'' je odvrnil, ko je dokončal svoj grižljaj. ''samo vprašaj moja bivša dekleta iz srednje šole – v skupne večere je bilo vedno vključeno hitrostno slačenje spodnjega perila in valjanje po kavču,'' se je namuznil ob spominih na mladostniške dni. pri tridesetih bi se lahko zresnil in začel razmišljati o čem drugem kot preteklosti. vendar se je zdelo, da je njegova mentaliteta še zdaj na nivoju sedemnajstletnika, vsaj če je sodil po ljubezenskem življenju. ''super. poskusil te bom ne zastrupiti,'' je prikimal bo njeni privolitvi in bil res odločen, da špagete skuha dovolj in ne preveč. verjetno bo porabil tri ure, da mu bo vse skupaj uspelo izvesti, a vredno je bilo truda. ''pa sicer? si v redu?'' je nato uperil pogled proti njej, medtem ko je preostali del ostal neizrečen. oktober je bil prav posebna obletnica. minilo je že toliko let in v vsem tem času bi lahko resnično šla naprej. drobne zveze tu in tam niso štele.

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Ned Okt 28, 2012 1:04 am

tagged is mister noliana smitten 3

here is who cares it`s noliana :3 words and i'm listening to the script for my inspiration :3 njah, njah i knooow ! it`s shame and waste of time- "just friends " my ass :3

počutila se je bolje, ker ni bila prepuščena sama sebi v majhni knjigarni obkrožena s platnicami in izmišljenimi zgodbami s srečnimi konci in tistimi malo bolj klavrnimi. ujeta v tišino in v dolgčas ter samoto pa je imela veliko preveč časa na razpolago, da je premišljevala o preteklosti katero bi res morala enkrat za vselej pustiti za seboj, toda ni mogla. besede kot so to bi si želel tudi on in mlada si pred teboj je še cela prihodnost, da se zaljubiš in poročiš ter imaš otroke ji niso pomagale. vedela je, da je vse skupaj res- on si ne bi želel nje videti v tako poklapani podobi z igralskim nasmeškom na obrazu in vedela je tudi, da bi samo morala ponovno odpreti srce in očarljivo stran sebe in že bi bila nov plen v mestu ne glede na to koliko njih bi se dejansko balo majhne podrobnosti, da je bila pastorjeva hči. toda ne glede na vse, ne glede na vso podporo je še vedno bila tu, ujeta v spominu na nathana, ujeta v majhni bedni knjigarni in ujeta v svojem osamljenem življenju, katerega je od časa do časa popestril prav nolan in zaradi tega mu je bila neskončno hvaležna. hvaležna, da ni obupal nad njo, da se je preprosto ukvarjal z njo in da je sprejel njeno poklapano podobo tistega dne, ko se mu je kot popolna neznanka vrgla v objem in mu premočila majico od svojih solz. » ugovarjam ! « je potarnala in se nasmehnila, čeprav proti krofom in dobri kavi nikoli ni mogla reči ne. mogoče deloma zato, ker je popoldan vedno padla v delo in niti ni pomislila na lakoto in žejo, potem so tu prišle še stalne misli in vedno, ko se je pojavil nolan s kakšno malico v rokah je poplesavala naokoli vesela, da bo ravno postala anoreksični primerek manekenke okoli katerih se je ukvarjala njena sestra in oblikovala obleke katere so one predstavljale na modni pisti. nekaj, kar oče zagotovo ni imel v planu, da bo njegova mala deklica toda sama je imela občutek, da se je sprijaznil da ena objokuje srednješolskega fanta s katerim sta imela neke brez ciljne sanje in, da je njegova druga hčerka pod sojem modnih luči in po možnosti noseča samo, da se tega še sam ne zaveda in tukaj vmes poseže ona, ko to ve samo ne sme na glas blekniti in tvegati sovražni pogled temnolaske. da, družina brighton je delovala kakor mirna družina v mirni soseski brez težav. potem pa pogledaš bolj podrobno in celotna predstava v tvojih očeh se spremeni.

» dekleta mogoče delujemo zelo zahtevna bitja vendar nismo. prinesi nam kavo in krof in bomo srečne. glejte z nami filme, katere mi hočemo in bomo srečne. prepusti nam organizacijo poroke in bomo srečne. oh in pravi diamant ob zaroki- zmaga, « je predstavila nekaj dejstev in se nasmehnila, čeprav njene sreče ni mogla definirati kava, diamant, najlepša poroka in pa filmi. njeno srečo je lahko definirala vrnitev nathana in v nekem smešnem pomenu tudi nolan, ki je preprosto prinesel neko luč na koncu tunela v njeno življenje in prav zaradi te luči je vztrajala. » počasno popoldne, zasedeno dopoldne. kot vedno. « je mirno odgovorila in zavzdihnila. » glede na to dvomim, da se bo kmalu vsula gmota ljudi v to majhno knjigarno mislim, da bom. « knjigarno je vedno zapirala po občutku nikoli pa ne po delovniku, očitna prednost v vlogi igranja šega samega sebe. » muffin bo super samo naj bo borovničev, voda pa z okusom. mmm, « ter si ponesla nov košček krofa v usta in otresla roke. » sicer pa bi za kakšnega range roverja bila veliko bolj poskočna, « ga je še dodatno zbodla in mu namenila igriv pogled. presneto, res je bila lahko vesela da ga je imela v življenju, čeprav bi bilo bolje da bi ga saj spoznala v drugačnih okoliščinah.

» saj si velik fantek, ki zmore premagati bitko tudi s špageti. « navsezadnje je preživel veliko hujšega kot je lahko predvidevala. glede na to, da je nathan umrl zaradi tega, ker se je odločil oditi v marince je lahko imela sliko v glavi, da tudi njemu ni bilo lahko in da ni samo štel oblačke na nebu in poležaval kot kakšen lenivec na kamnu. » srečna jaz, da te imam, « je pripomnila z nasmeškom na obrazu, vendar z resnostjo v glasu, glede na to da je bila res bila srečna da ga je imela. ne zato, da bi ji kuhal špagete ali reševal od možnega požara. zato, ker je bil samo preprosto tukaj, v njeni knjigarni v tem trenutku s krofom v roki in lončkom kave ob strani. » hm dvomim, da bi res lahko poklicala čisto vsa v enem dnevu, mm ? « pri njej pa je bila ta naloga lahka, glede na to da je res bila skoraj samo z nathanom od dneva, ko je srečala njegovo podobo v knjižnici in še sedaj, ko ga pravzaprav niti ni bilo med živimi. » presneto pa smo skrbni, « mu je pripomnila ter se rahlo namuznila, ko je s pulta pred seboj pograbila nekaj knjig in jih postavila na police za seboj in s tem dodala samo še piko na i da bo kmalu zaprla.

ob njegovem naslednjem vprašanju pa je za trenutek obstala samo tiho in v rokah premlevala svoj lonček kave. » ne vem, « je zamrmrala in pogled umaknila stran od njega. dobro sta oba vedela kaj je oktober pomenil. » z vsakim novim oktobrom spomin nanj bledi, « je krhko dejala in poskušala narisati na obraz droben nasmešek, čeprav je bil že iz letala videti kisel ob spominu na nathana. » oktober bo očitno vedno mesec nekega veselja in hkrati žalosti, « ter s pogledom ujela njega. » mesec, ko si ti potrkal v moje življenje in mesec, ko je on odšel iz njega za vedno, « vse ostalo pa je lahko ostalo neizrečeno.

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Čet Nov 01, 2012 10:13 pm

note: late, so sorry. :3 i have no idea where this is going, but i believe she'll be upset and they'll have their first fight.

''torej, če prav razumem in če ti sledim, sem na dobri poti, ker izpolnjujem dva od treh pogojev?'' se je zasmejal, ko je naštela nekaj stvari, ki jih je bilo potrebno opraviti, da si si pridobil njeno naklonjenost. krofi in kava so bili tako ali tako v vsakem primeru stalnica. ali jih je on prinašal njej, ali pa se je ona oglasila na policijski postaji v času malice. praktično celi oddelek, od prvega do zadnjega, ji je jedel z roke in nemalo njegovih službenih kolegov bi jo z veseljem povabilo ven. kolikor je vedel, so jo nekateri že, vendar je vsakega od njih zavrnila. moralo bi ga skrbeti, ker se po vseh teh letih še vedno zapira vase. a efekt je bil ravno nasproten. njen samski stan mu je prinašal tiho zadovoljstvo, katerega ni nameraval ubesediti naglas. ''mislim, vse kar manjka, je samo še tale organizacija poroke in ogromen diamant. vendar, draga moja, morala se boš zadovoljiti s preprostim zlatim obročkom, ker toliko denarja pač nimam – se ti bom že kako drugače odkupil za pomankanje blišča na tvojem prstancu,'' je pomignil proti njeni neokičani dlani in napravil nov požirek zaenkrat vroče kave. ''super, to pomeni, da boš v kratkem zaprla, odhitela domov in se spravila v nekaj udobnega, prišla k meni in trpela skozi večerjo. nimam nobenih ugovorov,'' je hitro prikimal in se ozrl v smeri vhodnih vrat, napol pričakujoč, da bo skoznja sedaj stopila kakšna stranka in prekrižala njune načrte. toda do tega ni prišlo – vrata so ostala zaprta, znanilni zvonček nad njimi neslišno tih. ''kako si zahtevna,'' je zmajal z glavo ob omembi borovničevih muffinov in vode z okusom. sam je bil že zdavnaj nad tem, da bi izbiral specifično hrano. večino časa je jedel prvo, kar mu je padlo pod roke in v veliki večini primerov so to bile konzerve, katerih je bil navajen še iz vojske. ostalo je nekako izgubilo svoj okus, z izjemo njunih občasnih večerij, ko sta se namenila v vsako novo restavracijo v bližini in testirala milijone jedi. ''ženske...'' je samo zamrmral ob njenem igrivem pogledu, ki je povzročil nekaj salt v njegovem trebuhu. bila je tako neverjetno čudovita in edina ženska, katere se ni nikoli nameraval dotakniti na kakršnekoli drug način kot prijateljski. pri tem je vztrajal vsem ostalim navkljub. morda celo sebi.

''nekaj špagetov bom verjetno res znal ukrotiti. v vsakem primeru pa mi lahko pomagaš ti. čeprav imam občutek, da bi se tvoja pomoč končala s testeninami na stenah in v laseh, posledica food fighta,'' je zavzdihnil in poskusil ohraniti nasmešek na obrazu, kljub omembi besede bitka. po vsem tem času je bil tudi sam občutljiv na kakršenkoli pojem iz vojaškega besednjaka, čeprav je bila večina uporabljenih povsem nehote in brez dodane vrednosti. samo beseda. bila je samo beseda. ''ah...'' je zamahnil z dlanjo. ne, bilo je obratno. ona je rešila njega, on je bil srečen zaradi nje. verjetno se tega ni povsem dobro zavedala, ker tega ni nikoli ubesedil. upal je samo, da je preprosto vedela, da ji je hvaležen za čisto vse. in v zameno ji je prikrival dejstvo, da je nekajkrat spal z njeno sestro. sranje. vse skupaj ji je nameraval povedati zvečer na večerji, četudi so računi z dasho zdaj poravnani in se zgodba ne bo ponovila nikoli več. ''ni jih bilo spet tako zelo veliko. preveč sem bil osredotočen na šport in sebe. kratki flingi ja, dekleta ne,'' je klavrno pojasnil v zamomljanem pogovoru. ženske, tema o kateri ni nikoli govoril z njo. to je bil neke vrste nenapisan in neizrečen dogovor – ljubezensko življenje drug drugega naj ostane skrivnost, o tem ne govorita. dvignil je pogled, ko je bila pripravljena odgovoriti na njegovo vprašanje in iz sebe spustil dih, za katerega niti ni vedel, da ga zadržuje. da, spomin na nathana je počasi bledel. sedaj bi moral reči nekaj vzpodbudnega, nekaj tolažilnega. vendar so mu bile to povsem neznane vode in prave opore ji ni znal dati. lahko jo je samo potrpljal po ramenu in pogladil dolge temne lase. pramen le teh je pomaknil nazaj za uho in se srečal z njenim pogledom. besede so se stvorile same, ni jih bilo moč ustaviti. preden bi pomislil dvakrat, preden bi sploh pomislil, so že našle pot na dan: ''spal sem z dasho.''

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Sob Nov 03, 2012 9:19 pm

tagged is perfect ship noliana smitten 3

first fighting taking over. and she is upset damn she just doesn`t want to show that and confirm to herself ugh :3

»mm tako nekako, « je dejala in se nasmehnila predno je nadaljevala : » samo ne vem kaj toliko čakaš s prvima dvema pogojema si pohitel s tretjim pa zavlačuješ.« vedela je, da je vse skupaj samo šala in dvomila je da bo z danes na jutri njene prste krasil kakršen koli prstan večjega pomena od tistih kupljen v majhnih trgovinicah za lastno zadovoljstvo. » opsala sem sedaj pokvarila pravo presenečenje večera ? « je v smehu presenečeno pogledala proti njemu in stresla z glavo nad celotno debato katero sta imela. da, nekako je imela občutek da bo vedno priča in nikoli nevesta in da ne bo doživela ravno konca kot ga je katherine heigl ali pa bo do takrat minilo veliko preveč časa kot bi ga sama sicer res bila pripravljena čakat ravno toliko po drugi strani drugega ni dovolila kot to, da je zavrnila vsako ponudbo za navadno pijačo, ki je ne bi stala popolnoma nič. vseeno pa je v njej bil tisti občutek kakor, da tega preprosto ne more narediti. kakor, da nathan ne bi umrl, ampak da je čakala na njegovo vrnitev, ki se je zavlekla v nekaj let preveč in preprosto ga ni hotela varati. to pa je bilo precej absurdno glede na to, da je bil mrtev in nikoli ne bo prišel nazaj in da mora ona nadaljevati svoje življenje hotela to ali ne ni mogla igrati bedne vdove do konca življenja. » trpela ? oh daj no dobro veš da bom uživala v tvoji specialiteti nolan, « ter naredila požirek kave, ki jo je prenesel. dobro, ne glede na vse je imela vsaj nolana, ki jo je obdržal z nogami na tleh in jo vsaj malo povrnil v življenje, da se ni počutila ravno preveč osamljeno in da se je lahko ponovno smejala z iskrenim nasmeškom na ustnicah in da res ni bila le bledična podoba tiane, ki jo je mestece poznalo pred leti. pogrešala je tisto tiano, zares jo je, mogoče je svoje življenje obljubila določenemu moškemu in za druge ni imela oči, kar pa ni pomenilo da je bila najbolj dolgočasno bitje pod soncem. » če so pa to borovničevi muffini, no. « zastokala je predno se ji je na ustnice narisal ponovni nasmešek katerega je vedno imela v njegovi družbi. vse je bilo tako preprosto in želela si je, da bi bilo tudi sicer tako.

ko je tema zašla na nathana si ni mogla kaj, da ni samo sklonila pogleda proti tlom. bolelo je, da je spomin nanj tako bledel iz leta v leto in da je pravzaprav to dokazovalo, da je zares mrtev in da dan za dnem bledi tudi iz spominov njemu najbližjih ljudi. spet se je pa tukaj sama trudila, da ne bi bilo tako. trudila se je ohranjati spomin nanj in to ji ni uspevalo ravno najbolje, ko si njegovega obraza skoraj da ni več mogla priklicati v misli. ob njegovem dotiku se je samo obrnila proti njemu in rahlo nasmehnila nad lastno neumnostjo, ko je še vedno podajala enake odgovore in bila je že pripravljena reči nekaj novega, ko so jo njegove naslednje besede spreletele po celotnem telesu in je naredila velik korak nazaj in pogled umaknila stran od njega. » nekako sem pričakovala, da boš rekel hej tiana vse bo še dobro, ja ? « ter se ugriznila v ustnico in sklenila roke na svojih prsih ne da bi se ozrla proti njemu. » spal si z mojo sestro ? « je obnovila njegove besede, čeprav ni razumela od kod to razburjenje v njenih prsih. » je resno ? hodita ? mogoče nekaj ne vem ? « in se z hrbtom naslonila na pult za njo in gledala v neko točko na steni in se sploh ni ozirala proti njemu. » vidim, da si od druženja z mano celo izvlekel nekaj koristi kot samo prinašanje kave na delo in spravljanje mene v boljšo voljo, « se je zaletela v nove besede, ki so prihajale iz nje in jih niti ni imela namena ustavljati. » z mojo sestro…« je dejala v presenečenju samem in vse kar je bila zmožna je bil vzdih in za njih izdih. » zakaj mi to sploh govoriš ? žal res ne potrebujem vedeti s kom spi moja sestra in…ti. «

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Pet Nov 09, 2012 4:09 am

tag: noliana f&a
note: i don't think they're even fighting, whoah. mislm, da se končno začenjata zavedat določenih stvari. yoopy yaay. :3

''saj bo še vse dobro,'' je klavrno zamomljal v odgovoru, ko se je nemudoma zavedel, da je pošteno zgrešil mimo. taktnost nikoli ni bila njegova specialiteta in novice je večinoma res prinašal v enem kosu. tako kot takrat, ko je stal pred njenimi vhodnimi vrati, leta nazaj, in v enem stavku povedal, zakaj tam stoji. nathan je mrtev, žal mi je. ena poved, dva stavka. povedal je vse. in vendar je padla takrat k njemu v objem in pošteno premočila njegovo srajico, nikoli mu ni zamerila, da je bil tako boleče direkten. vse do zdaj? ''spal sem s tvojo sestro,'' je tiho ponovil in prikimal, ko je sklepal, da išče neko potrdilo, da se niti slučajno ne šali. seks z dasho ni bil nekaj, na kar je bil ponosen. bolj kot je razmišljal, bolj je bil prepričan, da na sebi ni imel niti ene lastnosti, na katero bi lahko bil. ''kaj? ne, ne hodiva? samo spala sva skupaj nekajkrat, ampak tega je zdaj konec. vendar moraš vedeti,'' je hitro pričel sprva odkimavati. pozabil je, kako večina sveta seks enači z ljubeznijo, ljubezen z zvezo. sam je vedel bolje. dober seks še ni pomenil srečnega konca, neznosna ljubezen ni pomenila, da boš sploh kdaj pristal s to osebo v postelji, zvezi ali pred oltarjem. vse je bil narobe svet in v večino teh čustev ni verjel. ''tee...'' je poskusil z njenim vzdevkom, ko se je pričela obračati naokrog in mu na ogled postavila hrbet ter ni hotela niti pogledati proti njemu. vstal je z roba pulta, kjer je sedel, in stopil za njen hrbet v še eni patetični prošnji: ''tiana, prosim, obrni se k meni.''

njegove roke so segle naprej okrog njenega trupa, da bi iz njenih dlani potegnil knjigo, s katero si je zagreto dajala opravka. odložil jo je nekam na polovico in previdno objel rjavolasko z zadnje strani. brado je prislonil vrh njene glave in njene roke obdržal sklenjene spredaj, se mu ne bi mogla na lepem izviti. ''prav imaš. ne bi smel reči nič. vendar bi to potem bila laž in ti bi izvedela slej kot prej in bilo bi samo še slabše. oprosti,'' je izrekel resnično bedno opravičilo, vendar je bilo slednje najboljše, kar ji je lahko ponudil. bil je daleč od človeka, s katerim bi si ona ali kdorkoli drug želel živeti. ''zgodilo se je slučajno, ponovilo parkrat in zdaj se ne bo več. opravila sva,'' je podal novo zagotovilo. dashe se ni nameraval na ta način več niti dotakniti. bila je njegova napaka in on je bil njena, kar sta vedela oba. s palci je nežno pogladil golo kožo njenih podlahti, ki so tičale v njegovem oprijemu, in z brado zdrsel navzdol, da je pritisnil rahel, komaj čuten poljub na njene lase. stopil je korak nazaj, ravno dovolj, da se je lahko obrnila naokrog proti njemu. ''hm... hočeš, da grem?'' se je namrščil in vedel, kako zelo si želi, da bi rekla ne. da bi preprosto izbrisala njegovo neumnost in nadaljevala tam, kjer sta ostala. ''vem, da znam biti nemogoč kreten, tiana. vem, da... velikokrat kaj zaserjem in tole je bila vsekakor moja največja neumnost, napaka, bedarija, reči temu karkoli hočem. in res mi je žal.''

Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [bookhop] Ned Nov 11, 2012 8:38 am

tagged is perfect ship noliana smitten 3

perfect ship is perfect :3

ni povedala čisto nič, nekako je imela občutek, da je njen molk povedal več kot tisoč besed, katere so bile čisto nepotrebne. ni ji bilo potrebno govoriti, da bo vse dobro in da je nathan nekje na lepšem- to so bile zgolj neumnosti ljudi, ki drugega niso imeli za povedati. ampak v tistem trenutku je raje videla to kot pa da ji je zadal resnico katere ni pričakovala. dobro, bila je boljša kot tista pred leti, toda vseeno jo je nekaj zarezalo. mogoče boleča resnica, da nolan ni bil samo del njenega življenja, da si ga ni mogla varno privezati okoli pasu in ga imeti za neko oporo in ramo za jok, ker njenega bivšega zaročenca ni več med živimi. on pa bo živel življenje ob njej kakor življenje v seminarju in žensk razen nje ne bo pogledal. dasha je bila privlačna ženska on privlačni moški, logično je bilo, da se je to zgodilo. toda se je res moralo z njo ? dasho ? njeno lastno sestro ? ni vedela zakaj toda počutila se je skoraj da izdano. kakor, da bi povezala ona njiju in bi bila le neka trapasta vez na katero sta se izgovarjala. » razumela sem, « je odrezala njegove besede in se sploh ni ozirala nanj. še kako dobro je razumela kaj ji je hotel povedati samo sprejeti tega ni mogla- tukaj pa se je našla bistvena razlika. stresla je z glavo in se iz nekega čudnega občutka ugriznila v ustnico. » zakaj bi morala, nolan ? « je vprašala ne da bi se ozirala nanj in je raje izbrala neke varne točke daleč stran od njega. ni se ozirala na ljubek vzdevek, katerega je slišala iz njegovih ust in na prošnjo, ki je sledila. » zakaj mi to govoriš sedaj, ko je očitno, da vajina romanca traja že nekaj časa, « ne ni se hotela obrniti, ni hotela pogledati usmeriti v njega.

niti malo pa ji ni pomagalo čutiti njegovih rok okoli njenega trupa in rok, ki so ji vzele knjigo, ter jo položile na bližnjo polico. njegova brada je počivala na vrhu njene glave in iz njegovega oprijema se ni mogla izviti, hkrati pa se ni hotela. nekako se je tam počutila varno, kljub temu, da ji je v ozadju še vedno odzvanjalo dejstvo, da je spal z dasho. » če nisi povedal na začetku mi tudi sedaj ni potrebno tega vedeti, « je trmasto vztrajala pri svojem. lahko, da tako ne bi reagirala, če bi šlo za koga drugega kot pa njeno družino. lahko, da se je od vseh v zadnjih letih oddaljila in je imela zgolj uradne in dolžnostne pogovore z njimi. brata tako ali tako že pet let ni bilo v mestu in sedaj, ko je nazaj se počuti kot da ima okoli sebe le tujca in kar se tiče sestre je tudi bolj kot ne le nek prisiljen odnos, čeprav zna biti precej zaščitniška in tudi sedaj je delovala tako- vsaj mislila je, da je to razlog. » opravila sta ? « je rekla in zavzdihnila. » prišel, videl, zmagal- prekleto, nolan govoriš o moji sestri ne o nekem bednem dekletu, ki si ga pobral v klubu. mogoče si ti opravil, toda kaj pa če ona ni ? « je odvrnila in hotela odmisliti njegovo bližino, sestro v svojih mislih in se samo rešiti te situacije v kateri je bila sedaj. ob njegovem poljubu na lase je le zaprla oči za trenutek v upanju, da se bo dogajanje vrnilo minuto, dve nazaj in bo med njima potekal drugačen pogovor. toda ni bilo tako. čutila je dovolj prostora, da se obrne in vedela je, da se mora. soočila se je z njegovo podobo, čeprav je trajalo nekaj časa da je pogled dvignila proti njemu ne povsem prepričana kaj naj mu reče. seveda, da ni želela da gre. po drugi strani pa tudi ni hotela govoriti več o tej temi. » tiho bodi, « se je vmešala in mu namenila svoj ponoven pogled. » ne govori teh besed meni, ampak moji sestri. navsezadnje si z njo zafrknil situacijo in sama nisem imela prstov vmes, « je dejala in stresla z glavo. » ko sem vaju predstavila ravno nisem imela v mislih, da skočita v posteljo. « pograbila je vrečko in svoj prazen lonček kave, ter ga odnesla proti košu za smeti in se vrnila nazaj še po njegovega potem pa obstala tam na drugi strani pulta. » se počutiš dolžnega oditi ? « je povprašala proti njemu. sama seveda ni hotela, da odide toda res ni želela več debatirati o svoji sestri in njemu pod nobenim pogojem. » se ti mogoče mudi k moji sestri ali pa kaj podobnega ? «

Naslov sporočila: nolan & tiana [bookhop] Čet Nov 15, 2012 4:03 am

tag: noliana f&a

''ne vem, tee, ker sva si blizu? ker nočem skrivati teh stvari pred tabo. ker je bolje, da izveš od mene, kot od koga drugega. ker se počutim neverjetno krivo, ker je to tega sploh prišlo,'' so se njegove oči razširile ob njenem vprašanju, ker ni niti pod razno vedel, kakšen odgovor zahteva od njega. zakaj ji je to razlagal? iz preprostega občutka dolžnosti. bila sta prijatelja in tovrstne stvari bi morala vedeti. prekleto, poznala ga je do obisti in on njo. izjema je bilo njuno ljubezensko življenje, o katerem iz nekega razloga nista govorila. a tokrat se je šlo za njeno sestro in njegove besede so bile bolj kot ne zapoznelo obvestilo o stari jutranji kroniki. ''in se ne bi smel počutiti krivo,'' se je namrščil, ko je ugotovil, kaj je izrekel, in samo zmajal z glavo. bila je tiste vrste krivda, katere se ni dalo oprati s hladno prho ali kozarcem viskija. krivda, ki se zažre vate brez pravega razloga in te vztrajno kljuva, dokler ne poskušaš vsaj delno popraviti posledic lastnih dejanj. ''trajalo je in bilo je kratko, prav tako je tudi minilo. ne bom trdil, da bova prekinila vse stike, a ne bom več... spal z njo,'' je klavrno zaključil stavek, ko se zadnje besede, kar niso hotele izmotati z njegovega jezika. narobe jih je bilo uporabljati v njeni družbi, neverjetno narobe. ''bi bilo kaj drugače, če bi ti povedal prej? reagirala bi isto – se obrnila stran in me krivila. brez pravega razloga,'' je z dlanjo pokazal proti njej, čeprav se je obračala stran in njegove geste ni mogla videti, prav tako ne obupa, ki se je iskril v njegovih očeh. tole bi se zlahka lahko obravnavalo kot njun prvi prepir v vseh teh letih poznanstva. in počutil se kot največja svinja, ker je samo malce povzdignil glas. ''ker resnično – zakaj si jezna, tiana? tvoja sestra je, da. razumem, da si verjetno želiš, da bi pristala s kom boljšim od mene, ki bi je bil vreden, ampak to ni tvoja odločitev. ali je po sredi kak drug povsem nerazumljiv razlog za tvojo jezo?'' se je namrščil, ko je ugotovil, da je situacija pravzaprav nadvse smešna.

''oba sva dovolj stara, da veva, kaj pomeni seks brez obveznosti. nobenega prišel, videl, zmagal. spala sva skupaj, ker sva oba imela od tega koristi. in ker se jaz počutim prekleto krivega vsakič, ko jo poljubim, sva tudi prenehala s tem,'' je nadaljeval z obotavljivim tonom. pričakoval je, da bo reagirala ostro in bo na nek način razočarana, vendar jezna in nekako užaljena? ne, tega ni bilo v njegovih načrtih. podobno reakcijo bi pričakoval od lastnega dekleta, ko bi ji podal informacijo o skoku čez plot. ne pa od prijateljice. ''lahko jo pokličeš in vprašaš, kaj je bilo. povedala ti bo isto kot jaz. nihče ni bil prizadet ali izkoriščen. nobene škode ni, v redu? zato...'' je zavzdihnil v polovični predaji in samo skomignil z rameni. prilegala se je njegovemu objemu in prisilil se je, da jo je izpustil, kar je sama nemudoma izkoristila in pobegnila čimdlje stran od njega na drugo stran pulta. uprl je dlani v boke in pogled spustil navzdol na spodnjo polico knjig pred njim. ''kreten sem. ko končno hočem narediti nekaj dobrega, se vse obrne proti meni, jasno da,'' je zmajal z glavo in se skorajda posmehnil sam sebi, če ga njeno obračanje besed ne bi tako presenetilo. ''ne, ne počutim se dolžnega oditi. sprašujem tebe ali me še hočeš poleg sebe ali ne?'' se je takoj zasukal proti njej v vprašanju odločilnega pomena. en sam pogled nanjo je bil dovolj, da je vedel, da odgovora niti noče slišati. izrečen bi bil v jezi in ni hotel, da reče kaj, kar bi kasneje obžalovala. ''ker izgleda, da ne. in če je tako, potem mi to povej sedaj in... se bom odmaknil ali nekaj takega. sranje, kakšen pogovor je to?'' se je umaknil korak nazaj in vedno bližje izhodu. ''pozabi, prav? pozabi vse skupaj. šel bom in me pokliči, ko ne boš povsem neutemeljeno jezna,'' je dlani iztegnil od sebe v znak predaje, nato pa jih zakopal v prednje žepe usnjene jakne. ''se slišiva,'' so bile njegove zadnje besede, ko ji ni dal niti možnosti za odgovor, temveč je samo odšel skozi vrata, ne da bi se ozrl nazaj proti razočaranemu pogledu v njenih čokoladnih očeh.

c'est fini.