and i felt love again -

Naslov sporočila: and i felt love again - Pet Okt 19, 2012 10:32 pm

tagged is the beautiful lexie smitten 1

this post is 598 words long and i am listening to manchester orchestra for inspiration.
let's do this, let's deflower her!

bil je sobotni popoldan in lombardijeva šefica, njegova mama, je v zgodnjem jutru na kup zbobnala celo družino za eno njenih precej usekanih idej; vikend izlet na florido k teti shirley. po vseh teh letih mu še vedno ni bilo jasno, kako je bila teta shirley kakorkoli v sorodu z njimi, čeprav se mu je vedno bolj dozdevalo, da je ta priziv 'teta' dobila preprosto zato, ker je bila starejša gospa, vdova, ki je po največjem naključju pod palcem posedovala velikansko vilo ob obali. precej mikavno? hja, zanj ne ravno. njegov dvaindvajseti rojstni dan, ki ga je obeležil v sredo, je že v družinskih krogih obeležil precejšnjega mačka, včerajšnje popivanje s prijatelji pa ga je tako ubilo, da je prijazno gesto tete shirley preprosto zavrnil. mama je imela očitno ob rojstnih dnevih za take zadeve razumevanje, za kar ji je bil precej hvaležen. obisk na še hujšem soncu, kot je to poletje žgalo severno karolino, bi že preživel, letalskega poleta in nadležne tete shirley pa zagotovo ne. sploh ni razumel, zakaj so jo imeli drugi tako radi. bila je.. nadležna. ko se je skobacal iz postelje, je morala biti ura okrog druge popoldan, saj je šele tedaj začelo vroče sonce ubijalsko žgati tudi iz te smeri. brez da bi zares odprl oči se je odpravil proti kopalnici, slekel spodnjice in si privoščil mlačen tuš. precejšnja pomirjevalska terapija. bil je utrujen in imel je precejšen glavobol, za katerega je sumil, da se bo kar hitro ozdravil z močnimi protibolečinskimi tabletami, ki jih je oče skrival v tretjem predalu v spalnici, med svojimi nogavicami. po prhi je nase navlekel sveže spodnjice, lase si je otrl z brisačo in se takšen odpravil najprej po tiste obljubljene tablete, nato pa z njimi v roki proti kuhinji, kjer si je nalil zvrhan kozarec vode in iz omare s sladkarijami potegnil vrečko čipsa s papriko. tableto je z nekaj požirki vode pogoltnil, ostalo a s čipsom vred odnesel pred televizijo. prijetno se je namestil, prižgal televizijo, odprl vrečko čipsa in se pričel dolgočasiti ob nič kaj zanimivih zadevah, ki so bile poleti kot po pravilu na programu do osme ure zvečer. nič se zares ni dogajalo nikjer, zato se je ustavil ob nekem vampirskem sranju, ki ga je še nekako lahko gledal z ravnim obrazom kljub njegovi absolutni bizarnosti. nanizanka se je imenovala angel, tip v glavni vlogi je bil visok temnolas vampir s kupom kompleksov, ki je vodil lastno agencijo, če je prav razumel, in se z njo boril proti zlu. oh, in seveda je dobil vsako dekle, v katerega se je zapičil. kako.. zanimivo. serija je bila sicer nova, a dovolj zanimiva, da ga je naslednjih petdeset minut obdržala pokonci, takrat pa je tableta že pričela učinkovati, vrečka čipsa je bila prazna, sam pa je kot najbolj ležeren tip ležal na tistem kaču z nogami na klubski mizici. ravno je razmišljal, če bi si naročil dostavo, ko je zazvonilo pri vhodnih vratih. namrščil se je, vstal in nase navlekel eno od svežih majc, ki jih je mama vedno naložila na omaro v dnevni sobi, da so si jih nato pridni otroci odnesli v svojo sobo. potegnil jo je preko glave in se kar takšen odpravil proti vhodnim vratom ter jih odklenil. pred njegovimi očmi se je prikazalo svetlolaso dekle, ljubka punca, ki se je zadnje čase vedno manj družila s tereso. "oh, hej, lexie," je pozdravil s hrapavim glasom, ki je bil najbrž posledica tega, da danes ni spregovoril še besede z nikomer. "teresa je na floridi," je hitro dodal, ker je predvideval, da je to tisto, kar ji je moral povedati.

Naslov sporočila: Re: and i felt love again - Pet Nov 02, 2012 10:05 am

tagged: matteo lombardi. :3
note: around 700 words aaand i'm terribly sory for lateness. -.-

Bila besna, kar je bilo vse prej kot značilno zanjo. Običajno je bila mirna duša, prijazno dekle, ki je hodilo naokoli s sanjavim nasmeškom od enega ušesa do drugega, sedaj pa se ji je iz slednjih malodane kadilo. Morda je imela mama prav in se je res razburjala brez potrebe, a dejstvo, da je Teresa zadnje dni v šolo prihajala v prav smešno kratkih krilih, je ni niti pozdravila na hodniku in je med kosilom sedela s tisto avšo Mayo in njeno 'popularno' klapo… Hja, vsekakor ni bilo ravno blagodejno za njene živce. Še pred tednom dni bi se smejala, če bi ji kdo povedal, da se bo to zgodilo, a sedaj je bila na robu obupa. Pa ne, da bi si to priznala, ampak temnolasa italijanka je bila nekako edina prava prijateljica, ki jo je imela, sedaj pa je naenkrat spadala v kliko najpopularnejših. Kar tako, čez noč, se je spremenilo prav vse in počutila se je izdano, zapuščeno ter, kar je bilo najhuje, osamljeno. Hrepenela je po nekom, ki bi ji posvečal vsaj delček pozornosti, ki ji jo je prej namenjala Teresa, a glede na to, da sta prej ves dan preždeli v družbi druga druge, sedaj razen nje ni imela praktično nikogar. Razen fantov, seveda, a oni… Oni so bili fantje in tega niso razumeli, čeprav je njen preljubi brat že prvi dan dojel, da je nekaj narobe. Ko mu je vse povedala pa je posnemal mamo in le zamahnil z roko, češ, da bosta naslednji teden že spet prijateljici. Kakorkoli že, trenutno je v to pošteno dvomila. Bila je namreč na poti do družinske hiše Lombardijev, da rjavolasi avši pove, kar ji gre. Da ji med vrsticami vbije v glavo, da je ne glede na vse nihče ne bo razumel tako kot ona in da naj se, ko se je bo izbrana družba naveličala, nikar ne vrača k njej. Za tako prijazno dušo, kot je bila Lexie sicer, je bil ponos, ki si ga je lastila, veliko prevelik in po spletu okoliščin skupaj s predolgim jezikom glaven razlog težav in problemov v njenem življenju. Poleg dejstva, da je sanjarila tudi podnevi in s široko odprtimi očmi, ampak, kot je rekel oče, to je bilo ozdravljivo.

Z odločnimi koraki se je bližala veliki, čudoviti hiši, iz katere so običajno že na daleč doneli glasovi Lombardijevih, tokrat pa je stavba izgledala nenavadno mirno. Kar jo je iz neznanih razlogov samo še bolj razkačilo. Prečkala je še zadnjih nekaj metrov, ki so jo ločili do vhodnih vrat, in odločno potrkala na temen les. V mislih je že sestavljala govor, s katerim bo pozdravila Tereso in ko je slišala škrtanje v ključavnici je že globoko zajela sapo, ki ji je nato ob pogledu na temnolasca, ki je odprl vrata, obstala v grlu. Bil je Matteo, Teresin starejši brat, v katerega je bila, roko na srce, zagledana že dobro leto. Tega prijateljici seveda ni povedala, zaradi česar se je sicer počutila grozno, a ob dogajanju v preteklih dneh je bila srečna, da je naredila tako. Nekaj dolgih trenutkov je le stala na pragu in strmela vanj, razpeta med željo da pobegne ter dejstvom, da se ni mogla premakniti. Pa naj še kdo reče, da je ljubezen preprosta. Ko je končno zopet začela dihati in se je vsaj približno spravila k sebi je s kimanjem in zamrmranim: »Ž-Živjo,« odzdravila, nato pa se hitro zazrla v tla, da bi si povrnila dar govora. Besede, ki so sledile pozdravu, so kmalu odpravile ta problem in vrnila se je ubijalska jeza, ki jo je nosila v sebi. »Lahko bi vedela!« je skorajda zarenčala in zmajala z glavo. »Seveda, jaz požrem ponos in pridem sem, da bi se pogovorili in bi gospodična morda blagovolila povedati, kaj za vraga se dogaja, ona pa odide na Florido!« Dejstvo, da je pred njo Matteo je bilo skorajda pozabljeno, medtem ko je besnela na pragu. »Pha, pa naj bo po njeno, jaz se ne mislim več truditi.« Zaključila je svoj mali samogovor in obstala sredi koraka, ko je jeza po njenem malem izbruhu izpuhtela, da je ostalo samo še obžalovanje. Tistega, ki je bil odgovoren za poplavo čustev v najstnicah, bi bilo potrebno ubiti. Resno, kajti po slabi minuti je obraz že skrivala v dlaneh in zmajala z glavo. »Zakaj za vraga je to naredila? Zakaj me kar naenkrat ignorira?« je končno ona nehala ignorirati temnolasca na pragu, še vedno nekoliko zatopljena v svoj svet.

Naslov sporočila: Re: and i felt love again - Sob Nov 03, 2012 1:02 am

tagged is the beautiful lexie smitten 1

this post is 662 words long and i am listening to robbie williams for inspiration.
ah ne ne, pas de problem. :3

brez težav je lahko priznal, da je teresinemu dogajanju v življenju zadnje čase posvečal bore malo pozornosti. ni šlo za to, da mu za mlajšo sestro ne bi bilo mar, samo - preprosto - dovolj je imel na svojem krožniku. življenje ga je rapidno požiralo in njegov hiter tok ga je preprosto preplavil. rad je imel svojo družino, a čutil je, da se je v zadnjem času pričel oddaljevati, čeprav nenamerno. sploh pa je bilo pri takšnem številu bratov in sester zares težko slediti vsem najstniškim dramam, ki so se dogajale okrog njih. to je bil torej zadosten razlog, da ga je lexijina nenadna jeza precej presenetila. milo rečeno. povzdignil je obrvi, ko je svetlolaska naenkrat pričela renčati in se peniti nad tereso. oh, očitno je zares preskočil kar precejšen del teresinega življenja, če sta se ti dve spičili. navsezadnje sta bili res dolgo takorekoč neločljivi. kaj se je torej moralo zgoditi med njima? zamežikal je, da bi si streznil misli, nato pa s precej bednim poskusom skušal potolažiti izredno razburjeno svetlolasko: "mja, vsa družina je šla.. mama je, hm, hotela obiskati teto.." slišal je lahko, kako so njegove iskrene besede zvenele samo kot beden izgovor, a trenutno se je od precejšnjega presenečenja nad njenim nenadnim besom preprosto težko spravil k sebi. njegove misli, ki so še nekaj trenutkov nazaj počivale na udobnem družinskem kavču in si skušale opomoči po včerajšnji preveliki dozi alkohola, so zdaj nenadoma divjale, in ta sprememba jim očitno ni dobro dela. "kaj pa..?" je želel vskočiti v besedo, a očitno lexie še ni končala s svojim bentenjem. ah, poznal jo je kot ljubko in prijazno dekletce, a moral si je priznati, da je bila prav toliko simpatična, ko ji je poskus, da bi se zdrla na tereso, tako očitno in klavrno spodletel. ja, zlahka ga je privlačila; imela je neko hecno energijo, ki se je očitno prav dobro spajala z energijo lombardijevih. izredno simpatično dekle, a zaradi očitne starostne razlike se nista kaj veliko družila - z izjemo tistih občasnih srečanj zjutraj v njihovi jedilnici, če je slučajno kdaj v njihovi hiši tudi prespala. že v naslednjem trenutku se je prestrašil, da je nekaj, kar je pravkar rekel, spravilo lexie v jok, kajti nenadoma je svoj obraz objemala z dlanmi in zdelo se je, kot da je zares na robu. nenadoma je iz precej apatičnega mattea nastal razumevajoč in čustveno prisoten fant; izraz na obrazu se mu je takoj spremenil, njegov ton glasu pa je postal občutneje nežnejši. "pojma nimam, lex, pojma nimam kaj se dogaja z njo.." je počasi pokimal in pristopil korak bliže ter se z dlanjo nežno dotaknil njenega ramena. zares se mu je zasmilila in hotel je narediti nekaj, da bi se dekle počutilo bolje; zares, lepa dekleta, ki izgubljajo živce, so bila nekako njegova šibka točka - lahko se je kar stopil za njimi. ni bil sicer pretirano flirtav tip, kar je dokazoval tudi tisti trenutek, a z drugimi dekleti bi celo težko spregovoril - lexie pa je bila preprosto dovolj blizu družini, da je bil lahko v njeni družbi sproščen, kolikor se je le dalo. v tistem trenutku je bilo to precej težko. najraje bi se prestopal iz ene noge na drugo, tako neprijetno se je pričenjal počutiti, zato je, še preden je imel možnost premisliti, ali je to res dobra ideja, spregovoril: "daj, pridi noter." preden bi utegnila protestirati je ujel njeno dlan v svojo in jo rahlo potegnil za seboj, da mu je sledila v notranjost njihove hiše. "ne sekiraj se," ji je govoril, med tem ko jo je kot majhno deklico vodil po hodniku proti dnevnemu prostoru. "lahko mi poveš, kaj se je zgodilo, lahko mi ne poveš ničesar.." za trenutek se je obrnil in skomignil z rameni, nato pa izpustil njeno dlan in odprl vrata dnevne sobe ter ji jih pridržal, da je lahko vstopila. "samo ne sekiraj se." ko je še sam vstopil v sobo, je za seboj zaprl vrata, njej pa se je toplo in iskreno nasmehnil.

Naslov sporočila: Re: and i felt love again - Pon Nov 05, 2012 3:46 am

tagged: matteo lombardi. :3
note: 655 besed in čustveni izlivi najstnice. drama na vrhuncu. xD

»Seveda,« je prikimala, ton, s katerim je spregovorila, pa je popolnoma izničil pomen te kretnje. V njenih mislih, ki jih je še vedno prežemala jeza, je bila tudi to zgolj in izključno Teresina krivda. Izmikanje stvarem, ki jih ni hotela, ji je navsezadnje vedno šlo od rok, če se je le malo potrudila. Tako pa je torej ona obstala pred veliko, zastrašujoče prazno hišo in temnolasim italijanom, katerega jo je bilo skorajda strah pogledati, kajti vedela je, da bo v tem primeru znova izgubila dar govora. izpasti kot trapasta, do ušes zaljubljena najstnica pa je bilo zadnje, kar je v tistem trenutku želela, pa čeprav je to pravzaprav res bila. »Če bi se vsaj odkrito skregali, ampak še to ne. Ne! Ona si je lepega dne zbudila in si mislila: ah, pustimo tisto malo zgubo pri miru in se posvetimo pomembnejšim poslom!« Niti slučajno še ni zaključila, kajti jeza v njej se je zdela neomejena in vedela je, da bo, če ne bo sprostila njenega toka, preprosto eksplodirala. Zato je bil torej žrtev njenega izbruha nič hudega sluteči Matteo, ki se je, po videzu sodeč, zbudil šele pred kratkim. Od nemoči nad situacijo se je skoraj tresla, kajti tega ni bila vajena. Vedno je imela neko kontrolo, če že ne nad dogajanjem okoli sebe pa vsaj nad seboj, sedaj pa je še to šlo k vragu. Naravnost čudovito. Dan se je vsekakor zdel vse boljši in boljši. Z obrazom še vedno v dlaneh je komaj opazno pokimala ob njegovih besedah, nato pa končno priznala: »Tudi jaz ne. Niti najmanjšega pojma nimam in to ni normalno.« Temnolaska ji je vedno povedala vse, bili sta kot ena duša v dveh telesih, se brezpogojno razumeli in podpirali v vsaki lumpariji, ki jima je padla na pamet. Ta teden pa nista niti spregovorili in to jo je ubijalo. Po eni strani je bila v velikih skrbeh da je kaj narobe, da se je morda kaj takega zgodilo, po drugi strani pa ji je pošteno zamerila in ji ponos ni dovolil, da bi bila ona tista, ki bi prekinila to hladno vojno. Danes pa je očitno skrb zmagala in to je bil verjetno tudi pravi razlog, zakaj se je znašla tukaj, mar ne?

V njenih mislih še vedno ni bilo dovolj prostora za karkoli drugega, zato se tudi ni zdrznila, zardela ali karkoli podobno tipično najstniškega, ko je na svojem ramenu začutila njegovo dlan. Namesto tega je pustila, da jo je vodil proti dnevni sobi , ki ji je bila skoraj tako domača kot njena lastna. Sesedla se je na ogromen kavč in kolena potegnila k sebi, nato pa se je iz nje usula celotna zgodba, čeprav je bila še trenutek pred tem odločena, da bo molčala. »Pojma nimam, kaj se je zgodilo. Še prejšnji teden je v petek prespala pri meni, pekli sva muffine, skratka vse čisto tako kot ponavadi. Potem pa se ves vikend ni oglasila, čeprav me sicer pokliče dvakrat na dan. Najmanj.« Zmajala je z glavo in, preden je nadaljevala, še globoko zajela sapo. »Takrat pa nič, popolnoma nič. In v ponedeljek se je najprej v šoli prikazala oblečena popolnoma drugače kot sicer, potem me ni ves dan niti pogledala, za povrhu pa se je začela družiti s tisto grozno avšo iz paralelke. V sredo je že sedela za mizo popularnih in do petka je imela novega fanta.« Njen glas je iz jeznega prešel na skorajda obupanega in ne, da bi se tega tudi zavedala, je bila na robu solz. Vse skupaj je doživljala kot v transu. »In pri vsem tem mi ni ves teden rekla niti besede, kaj šele, da bi pojasnila zakaj gre. ali da bi se vsaj sprli. Nič, popolnoma nič.« Nekje globoko v sebi se je zavedala, kako trapasto je moralo vse skupaj zveneti, še posebej Matteu, ki je srednješolske drame že pred časom prerastel. »Neumno, kajne?« Se je nenadoma zasmejala. »Da se sploh sekiram, ko pa se ona tako očitno ne.«

Naslov sporočila: Re: and i felt love again - Čet Nov 08, 2012 12:48 pm

tagged is the beautiful lexie smitten 1

this post is 718 words long and i am listening to nouvelle vague for inspiration.
indeed, this is so much fun. ^^

precej nenavadno je bilo zanj takšno ubadanje s problemi sestrskih prijateljic. že, pomagal je sestram, kolikor je le šlo, a po pravilu je tudi potegnil z njimi. med tem pa je lexie enostavno.. kaj pa je vedel, nekaj je bilo na njej. morda je šlo samo in zgolj za fizično atrakcijo - ne bi bilo nič čudnega - a nekako ni mogel odmakniti pogleda od nje, posledično je tudi z mislimi sledil vsem njenim besedam in jih pridno premleval, čeprav je iskreno na koncu prišel do tistega nevšečnega zaključka: da gre namreč res samo in izključno za najstniške težave, ki jih sam, enostavno zato, ker je fant, ni nikdar prakticiral. nikoli ni doživel nesreče najboljših prijateljic, ki se oddaljujeta druga od druge in iskreno - tudi nikdar si jih ne bi želel. dovolj je imel lastne nekomunikativnosti in težav z navezovanjem prijateljstev, dovolj je imel za svojo starost prezrelih misli in problemov, ki se nikakor niso povezovali z učnim okoljem ali sošolci, preprosto spadal je v neko drugo realnost. zato je tudi dvomil, da bo znal tolažiti, kot je potrebno, a kaj, ko zdaj zares ni imel izbire. ta simpatična svetlolaska se je vendar prikazala, vsa obupana, pred njihovimi vhodnimi vrati. če se ni mogla izkričati nad tereso, je vendar morala svoj bes zaupati nekomu. če že kaj, je znal dobro poslušati. upal je torej, da bo to dovolj; nasvetov namreč ni znal dajati. naposled je lexie pristala na udobnem družinskem kavču, on pa zraven nje. naslonil se je v mehko naslonjalo in jo opazoval, ko je v precejšnjem obupu opisovala svoje prijateljstvo z njegovo sestro in vse, kar je zares lahko razmišljal, je bilo to, kako zelo dobro izgleda. prekleto, je bil slab človek, a nekje med empatijo do človeštva in svojimi popolnoma človeškimi nagnjenji je bil tako ali tako nenehno raztrgan. tako je nihal iz ene skrajnosti v drugo, v eni sekundi razumevajoč starejši brat, v drugi vse prej kot nekdo, na katerega bi bilo vredno biti ponosen. "no, ampak saj vendar.." je želel vskočiti, pa je lexie že nadaljevala svojo pripoved z novo epizodo dawson's creeka. prekleto, očitno je bilo res toliko lažje biti deček. deklice so imele ves čas take in drugačne težave, in če jih niso imele, so si jih očitno morale ustvariti. tako je - sicer zavito v celofan - hotel protestirati, saj je vendar dvomil, da je znak prijateljstva to, kolikokrat te kdo pokliče po telefonu. hotel je predlagati, da je bila njegova mlajša sestra morda prezasedena, morda je imela šolsko delo.. morda jo je celo mama kaznovala za kaj in ji prepovedala uporabo telefona! kdo bi vendar vedel.. "kaj res?" je nekoliko strožje in z očitnim presenečenjem izdavil, ko je svetlolaska končala z drugim delom svojega monologa. neprimerno bi bilo, če bi v tem trenutku vskočil z vprašanji o tem, kakšen je ta domnevni fant in če je dober do njegove sestre, zato je bil že ta preprosti 'kaj res' dovolj mogočen. sploh pa ga niti najmanj ni veselilo, da se je očitno teresa iz odličnega dekleta prelevila v superpsico. takšnih se je spomnila; ko je bil mlajši, so se mu norčevale, ker se je držal zase. dražile so ga s kupi nesramnih vzdevkov in zares jih je iskreno sovražil. in zdaj je njegova mlajša sestrica postajala takšna? ni vedel, kaj natanko naj bi rekel, zato je molčal, dokler se ni lexie v nekakšni samoironiji zasmejala lastnim besedam. "ni neumno. dobra prijateljica si. če je res tako, potem je teresa na veliki izgubi," se ji je vzpodbudno nasmehnil in skomignil z rameni. bilo mu je neprijetno in vedelo se mu je, da je v takšni situaciji precej tog; lahko se je torej preprosto smehljal in govoril motivacijske zadeve, ni pa zares znal pomagati. pa tudi dvomil je, da je lexie potrebovala pomoč - prej nekoga, ki mu lahko pove zgodbo, ne da bi jo ta obsojal, ne da bi jo prekinjal - preprosto da bi jo nekako razumel. "sploh pa," je dejal in se znova vstal. "bo vse prej ali slej v redu. tako ali drugače. sploh ne skrbi." znova se je nasmejal in naredil nekaj korakov proti stekleni omari, kjer je mama hranila takšne in drugačne pijače - od alkohola do brezalkoholnih, takorekoč vse razen mleka in sirupa je pristalo tukaj. "ti lahko ponudim kakšno pijačo?" se je vljudno pozanimal.

» i'm in love with your brother - -
» LOVE COMES WITH SUCH A COST
» you betrayed me, but i still love you
» i love you, but in the same moment i hate you
» so damn easy makin' love to you,

and i felt love again -

and i felt love again -

Similar topics

Similar topics