mccafe,

Naslov sporočila: Re: mccafe, Čet Dec 27, 2012 6:22 am

for my lovely sister INDIE Razz

note: i'm so so sorry for late and kinda lame post!!

že prevečkrat se je njegov delovni čas vlekel kot polž in tudi danes ni bilo nič drugače. prekladal je škatle s fotoaparati, razvijal slike, čeprav je bilo tega dandanes bolj malo, saj je vse potekalo elektronsko. razvijanje slik so uporabljali le še za poroke in druge pomembne dogodke. ostale fotografije pa so romale na splet. njemu je bilo sicer ljubše, da je slike razvil, jih dal v album ali pa le obesil na steno. tako se je večkrat spomnil na čase, ki so jih fotografije prikazovale.
odsotno je pritisnil gumb na stroju za razvijanje in se naslonil na bližnji pult ter počakal, da so se slike nabrale na kupčku. skupaj s slikami v rokah je sedel za njegov pult, potegnil majhen album in začel vstavljati fotografijo za fotografijo. ustavil se je ob sliki mladoporočencev, katera je slikal ob njuni zaroki. pomislil je na to, kako lepo od njenega moža, da je dekle lahko imelo pravljično zaroko in poroko. vse kar si dekleta želijo. romantike. vstavil je še zadnjo fotografijo in album položil v vrečko, ter jo dal k ostalim.

po vsem tem je končno prišel čas za malico, v katerem je čas izkoristil tako, da je svojo predrago sestro povabil na kavo. odkar se je preselila s svojo prijateljico, sta se videla bolj poredko, pa vendar so bili tisti trenutki nepozabno preživeti. čeprav jo je vprašal, da bi odšla na bazen, je čez čas to idejo ovrgel, saj se v vodi ne bi mogla ravno pogovarjati. vstopnice pa bo tako pustil za pozneje. »zdravo, vam lahko kako pomagam?« je vzkliknil, ko je v trgovino vstopil moški srednjih let. iskal je fotoaparat in caleb je bil navdušen, ko je po dolgem času lahko zopet razglabljal o novih modelih na tržišču. moški se je odločil za srednje cenovni razred, ki je bil seveda primeren za vse, razen za tiste, ki so bili nekoliko zahtevnejši in so želeli fotografirati profesionalno.
minila je še zadnja ura, zato je na hitro pospravil, zaklenil trgovino in se odpravil proti mestu. z roko je v žepu zatipal za mobilnim telefonom in indie poslal sporočilo, da se dobita v kavarnici v središču mesta. pospešil je korak in se ustavil na avtobusni postaji. ja, že od nekdaj je bil njegov prevoz avtobus. poleg njegovega prevoza bi lahko šteli le še kolo. nikoli ni imel dovolj časa, da bi privarčeval za avtomobil. odkar pa je imel redno službo, je o tem razmišljal nekoliko bolj resno. na živce mu je šlo čakanje na postaji in počasna vožnja avtobusa. poleg tega so mu bili stari in zmajani avtobusi naravnost ogabni.

izstopil je na postaji, ki je stala v središču mesta in se sprehodil, do ljubke kavarnice v kateri sta bila zmenjena. odprl je vrata, nad katerimi je visel zvonček in tako osebje opozoril, da je nekdo vstopil v prostor. v decembrskem času je bila kavarnica praznično okrašena z utripajočimi lučkami in z okrašeno smrečico v kotu. sedel je za prazno mizo in se s komolci naslonil na mizo ter preletel cenik. sedel je s telesom proti vratom – kot po navadi, saj je želel biti vedno na tekočem. "bom še počakal." je na kratko odslovil natakarico, saj je želel počakati sestro.
ko je ta čez čas elegantno stopila v kavarnico, je vstal in ji veselo pomahal. "kako je kaj moja najljubša sestra?" je začel, ko sta sedla za mizo in se zazrl proti njej. "kaj je novega? kakšen fant? mogoče oboževalec?" čeprav ga je to zares zanimalo, je bil njegov cilj, da jo pripravi na njegovo priznanje, da je v zvezi s charlotte. indie in charlotte se še nista poznali, zato ni vedel, kakšna bo njena reakcija.
natakarica se jima je še enkrat približala in pobrala njuno naročilo. "latte macchiato ter cimet." to je bila njegova najljubša kava. velika bela kava s cimetom. celo leto ga je spominjala na zimske in praznične dni.

Naslov sporočila: Re: mccafe, Ned Jan 06, 2013 8:30 pm

note: sry i'm so late!

dan, ko je prvič stopila čez mestno mejo mayberryja, je vse do danes pomnila v spominu. na prvem mestu cele palete emocij, se je vsekakor nahajal strah. za njo je bilo že ducat rejniških družin in na tej točki se je zdelo, da je vsaka nova slabša od prejšnje. imela je štirinajst let in ni si znala predstavljati svobode. vsekakor ni imela pojma, da na svetu dejansko obstajajo rejniki, ki ti hočejo dobro in ki si te želijo zaradi česa drugega kot zaradi socialne podpore, ki jim jo v zameno za skrbstvo izroča država. tistega denarja ni videla nikoli. večinoma je sama poskrbela za dodaten zaslužek, nekajkrat celo s prosjačenjem na ulici. žalostno, da mora otrok delati za preživetje. toda kennedyjeva sta jo gledala z iskreno skrbjo. prav zares sta hotela poskrbeti zanjo in sčasoma zakrpati stare rane, ki so jih storili drugi. sprva jima ni zaupala niti malo. veliko bolje se je počutila poleg caleba in v največji meri je bila njegova zasluga, da se je odprla tudi svojima zadnjima rejnikoma. postopoma je bivanje postalo lažje. postalo je prijetno in lahko je začela uživati v majhnih stvareh – objemu, pojubu na lice, zjutraj pripravljenem zajtrku, nakupovanju. lagala bi sama sebi, če bi trdila, da ji je uspelo premagati vse strahove. v njeni omari je bilo še vedno zakopanih kar nekaj okostnjakov, a trmasto je delala na tem, da se jih znebi. vsekakor pa je vedela, da ne bi prišla niti tako daleč, če ne bi bilo njenega brata. ni ga želela imenovati polbrat, so-rejnik. bil je njen brat od peta do glave in verjetno tudi ena in edina oseba, kateri je brezpogojno zaupala. držalo je, da brez caleba nikoli ne bi prišla tako daleč. verjetno bi se sesula že po nekaj korakih, če ji ne bi sleherni dan stal ob strani.

hitela je po glavni ulici mayberryja, da bi čimprej prišla do trga arizona, kjer se je nahajal mccafe, koder sta bila s calebom dogovorjena. te dni je imela polne roke dela s šolo. prvi letnik univerze se je izkazal za vse prej kot mačji kašelj in večino časa je res preživela zabubljena v svoje stanovanje, kjer je glodala študijsko literaturo in živela od instant juh ter kave. dodatno je pospešila svoj korak, ko je prišla do trga in se po obrobju namenila vse do vrat kavarne. izmuznila se je skozi zapirajoča se vrata in s pogledom poiskala temnolasca. takoj, ko jo je opazil, je že pričel vstajati in ji mahati. pri njemu je bila v nekaj dolgih korakih. ''kot da imaš še kakšno drugo,'' je zavila z očmi, a vendar se je na njenem obrazu nemudoma igral nasmešek ob njegovem standardnem pozdravu. pritisnila mu je kratek poljubček na lice in hitro sedla nasproti njega, zraven pa jakno obešala na naslonjalo stola. ''ah, caleb, moram te razočarati. vse je po starem,'' je zavzdihnila in se naslonila s komolci naprej na mizo. ''mislim... preveč dela imam s šolo, da bi našla sploh še kaj časa za kaj drugega. in lahko bi vedel, da mi gre večina pripadnikov moškega spola prekleto na živce s svojimi gigantskimi egi,'' se je namuznila, četudi so se njene misli za hip vrnile nazaj k zabavi, katere se je udeležila pred nekaj dnevi zgolj zaradi prepričevanja prijateljice. ''zadnjič sem bila zunaj sicer, ampak se ne more šteti kot pretirano uspešen večer, četudi sem nekoga res spoznala,'' je zadnji del praktično zamrmrala in sklonila glavo rahlo navzdol, da so svetli lasje uspešno prekrili njen obraz. ''mocha latte,'' je dvignila pogled šele, ko je prišla natakarica, da je lahko oddala svoje naročilo. hitro se je naslonila nazaj na svojem sedežu in se tokrat osredotočila na brata. deloval je nekoliko drugačen. vedno je bil pozitivna oseba, vedno je znal na njen obraz privabiti nasmešek. tokrat je bilo v ozadju nekaj več kot samo dobra voljo. ''o moj bog!'' je naenkrat vzkliknila in ustnice prekrila z dlanjo. ''kako ji je ime?''

Naslov sporočila: Re: mccafe, Čet Jan 10, 2013 7:32 am

no biggie. you are still waiting for tristan so... (;

zahihital se je ob njenem komentarju, češ da druge sestre tako ali tako nima. in niti se je ni želel. indiano je oboževal in njenega mesta v srcu res ni želel deliti še s kakšno drugo. čeprav nista bila zares v sorodu, je včasih na to kar pozabil. pozabil je na to, da nista odraščala skupaj in še prav žal mu je bilo, da nista. takoj, ko pa sta se spoznala sta se nenormalno dobro ujela. že po nekaj dnevih sta postala dobra prijatelja in si počasi začela zaupati. po dolgih letih, ki sta jih preživela drug ob drugem pa sta postala najboljša prijatelja. ob njej si nikoli ni zaželel imeti drugačne družbe. ona je bila…popolna družba. "kako po starem? daj no, včasih pretiravaš. veš, niso vsi tipi isti. ne bodo ti vsi zlomili srca. jaz ti ga nisem." je šaljivo odgovoril na repliko in se ji zarežal. vedel je kako se počuti, pa vendar ne bi bil on on, če je ne bi zafrkaval in venomer dražil. "pridna si. preveč si pridna. glava ti bo počila od vseh teh podatkov. res te moram spraviti spet na kakšno zabavico v prihodnje. in nikar si ne izmišljuj novih izgovorov, da ne moreš iti zaradi tega in tega in tega." z njo je bilo nadvse zabavno popivati. takrat sta se oba sprostila in pozabila na težave in se enostavno prepustila toku dogajanja. bila sta brat in sestra v pravem pomenu besede. in če se je kdaj pojavil kakšen nadležen tip, ki je želel osvajati njegovo sestro, ga je prav hitro postavil v kot in ga posvaril, da naj lepo drži razdaljo in ne meša štren. zanjo je bil pripravljen prebutati vsakega mladiča, ki bi ji skrivil samo en lasek. "kaj, kaj, kaj?" je navdušeno vzkliknil in se zazrl vanjo z radovednostjo v očeh. "kdo je, koliko je star? vse mi povej." ji je velel in komolce naslonil na mizo, z dlanmi pa je objel obraz. s pričakovanjem je zrl v njene oči, kaj mu je imela povedati o novo spoznanem fantu. "se bosta še kdaj videla?" je hitel z nadaljevanji vprašanj. kar usulo se je iz njega. že dolgo mu ni pripovedovala o kakšnem tipu in zvenelo je precej zanimivo, da je začela z besedami ne pretirano uspešen večer in četudi. oh, kako je upal, da je bil tokrat v igri v redu fant. če ne, si je prisegel, da mu bo razbil faco in ga pustil ležati v kupu blata.
"kaj?" je presenečeno vzkliknil in privzdignil obrvi, ustnice pa pomaknil nekoliko v stran. preveč dobro ga je poznala, da bi ji lahko karkoli prekrival. še bolje ga je poznala, kot se je poznal sam. "no…" je počasi začel in globoko vdihnil in se pripravil na pojasnjevanje. "spoznal sem jo že pred leti, ko je imela nek nastop in…no pač takrat sva postala prijatelja. sedaj pa sva se malo bolj zbližala." vedel je, da bo vedela, da gre za charlotte, saj ji je nemalokrat pravil o njej in o tem, kako sta se spoznala na nekem dogodku, kjer je fotografiral, sama pa je imela precejšno tremo pred nastopom in ji je s spodbudnimi besedami pomagal, da je lahko mirno stopila na oder in do konca izpeljala predstavitev. "saj veš, da mi je bila charlotte že od samega začetka všeč. njenemu očetu pa očitno ni bilo po godu, da se druži z mano. oni so ena izmed najpremožnejših družin v mayberryju, jaz pa…no sem pač posvojen pa kaj. njej sicer to ni bilo mar, vendar je vseeno spoštovala očetovo odločitev." to, da ga je pred časom zavrnila, je v trenutku pozabil, ko je sprejela njegovo ponudbo za zmenek. opazoval je sestrino reakcijo in upal je, da bo le ta pozitivna in bo srečna skupaj z njim. charlotte je imel resnično rad, tako kot je imel rad indy. obe sta v njegovem srcu zasedale pomembno mesto, zato je iskreno upal, da se bosta tudi onidve med seboj dobro razumeli.

Naslov sporočila: Re: mccafe, Ned Jan 27, 2013 9:02 pm

''caleb,'' je naglas zavzdihnila in v en sam zavzdih vložila svoje skrajno neodobravanje nad njegovo reakcijo. ''sploh ne govorim o sluzastih pokvarjenih moških. samo o tem, da ni nič novega. na splošno. na vseh področjih,'' se je hitela braniti. bilo je res, da je imela ob vsaki priložnosti dovolj povpraševanja o njenem ljubezenskem življenju. vsa družinska srečanja s kennedyjevima so minila ob klepetanju o novostih in venomer se je na tapeti pojavilo tudi tisto pereče vprašanje – pa ti, indiana? se s kom videvaš? in vsakič je caleb bruhnil v smeh in nato zmajeval z glavo, medtem ko je sama zgolj mencala in skušala iz sebe spraviti konkretno pojasnilo. ''in glede na to, da do sedaj še nobenemu ni uspelo, da bi mi zlomil srce, se kar dobro držim. verjetno je to sicer bolj povezano s tem, da renčim na vsakega, ki poskuša, kajne?'' je ponosno dvignila pogled proti njemu in za piko na i pristavila še zmagoslavni nasmešek. res je obvladala veščino otepanja-se-nasprotnega-spola in te dni niti sama ni vedela zakaj to počne. dovolj je bila samo ena oseba, da se je njen svet malce pretresel, da so se temelji zamajali in že se je spraševala o leta dolgih načelih. vse samo zaradi njega. ''umiri se, nič se ne dogaja, no. ne pretiravaj,'' je siknila proti njemu v poskusu, da stiša svoj glas, in zraven nadvse priročno zardela. če bi nasproti nje sedela katera od njenih tako imenovanih prijateljic, bi sedaj trmasto molčala. a bil je caleb in pripoved se je izoblikovala iz njenih ust, ne da bi to poskusila preprečiti: ''zadnjič sem šla z audrey na neko brezvezno zabavo in delal mi je družbo, medtem ko je ona v eni od spalnic skakala po njegovem najboljšem prijatelju. na začetku sem mu povedala, da... pač med nama ne bo nič, zato gre lahko stran, če mu to ne ustreza.''

napravila je nadvse dramatičen premor in dopolnilo tiho zamrmrala: ''in ostal je.'' to je bilo nekaj, česar sploh ni razumela. bilo je skregano z logiko in teplo se je z njenim prepričanjem, da rj ne vzame ne za odgovor. obstajala je velika verjetnost, da jo je sedaj označil kot nek bedast izziv in ga bo imela priložnost spet videti v kratkem. ''res ne bi vedela, ker sem ga na koncu večera precej grdo klofnila,'' se je rahlo ugriznila v ustnico, medtem ko se je njen pogled prebarval v iskreno zaskrbljenost. klofuta je bila katastrofalna napaka in vsekakor ne nekaj, kar si prisolil na lice potencialnega kandidata za... niti sama ni vedela kaj. kaj je sploh pričakovala? da jo bo prosil za številko? da bo vztrajal naj ostane? nič od tega se ni zgodilo in sedaj ni imela pojma, če ga bo sploh še videla. ''oh, tisto bogato dekle?'' je hitro izbrisala vsako misel na cooperja in pozornost preusmerila na trenutno najbolj 'in' temo. njen glas je bil skorajda hladen, z namenom. ''torej, je resno? mislim, res sta skupaj in vse to? ne bosta se samo skrivala v tvojem stanovanju, ampak bosta paradirala tudi po ulicah in bo njej vseeno za mnenje cele družine?'' je privzdignila obrvi, da je izgledalo, kakor da ji ta novica ne diši preveč. vendar se pred temnolascem nikoli ni mogla pretirano dolgo pretvarjati, zato je počasi prikimala in skeptično dejala: ''vidi se, da ti veliko pomeni.'' ob teh besedah je gledala naravnost v par rjavih oči nasproti nje, ko so se kotički njenih ustnic pričeli vihati navzgor v širok nasmešek. v hipu je plosknila z dlanmi skupaj in še naglas izrazila svoje odobravanje: ''YAAAAY!''

» donna & valentin [mccafe]

mccafe,

mccafe,

Similar topics

Similar topics