donna & valentin [mccafe]

Gost

for VALENTIN <3 i just went with the feeling haha.

redko se je srečala z ljudmi, ki so bili za prepir z njo pripravljeni potrošiti več kot pet minut. roko na srce, dokazovanje nasprotnega nekomu kot je ona je bolj kot ne labirint brez izhoda. rada je govorila drugače, toda nikoli ni dobro prenašala kritik ali zoperstavljanja – bila je preveč agresivna za takšne igrice. raje se je igrala po svojih pravilih. krivda ni bila popolnoma njena, kajti kot majhna deklica družine jewell je bila vajena dobiti vse. mogoče ne očetove naklonjenosti, a zagotovo vse ostalo. niso je razvajali le z igračkami, oblekami in ostalim materialnim sranjem – bila je, kako se reče, moralno razvajena. oblastna, toda ne način drugih snobovskih gospodičnic. ona je vse skupaj znala nedolžno preobrniti v svoj prid. valentina je spoznala dolgo nazaj, toda le nekaj trenutkov je vzelo, da je doumela, da je nevaren. ne iz razloga, ki bi se drugim zdel smiseln, bila je preprosto ogrožena, kajti ni jasno videla, kako bi ga lahko izkoristila. spominjal jo je na connorja, tako dober in optimističen in oh in sploh popoln, da je že čutila potrebo po begu. toda ni je popokala, jasno da ni, ni se mogla upreti izzivu in ni mogla zanikati, da je mladenič ni privlačil. bil je direkten, da, brez sramu ji je bil v obraz zmožen vreči stvari, za katere nikoli ni pričakovala, da bodo prišle na dan – toda je. nepredvidljiv, kot ona in ravno zato tako vražje zanimiv. tisti čas ni bila več prepričana, kaj počne z njim. no, v njegovi družbi. bil je slab vpliv na njo – in to prihaja od samega hudiča, ki je slab vpliv na kogarkoli v bližini - želel ji je dobro. bljeh, kliše, pot pod noge. plan, ki bi ga v vsaki tovrstni situaciji izvedla, a ne tokrat. izkazalo se je, da ji vendarle ni tako podoben, na nek način je bil bolj sentimentalen. je bilo normalno, da se je tega bala? najbrž ne, toda hej, primer čustveno nestabilne, razdvojene osebnosti ima neke ugodnosti, kajne? ob njunem zadnjem snidenju se je skorajda tresla ob njem – počasi ji je kapnilo, da najbrž ne le zaradi pomankanja doze zdravil, vlogo je igrala tudi nenormalna privlačnost, ki je zadevo oteževala. ah, ja, kaj sta počela? prepirala. no, nista bila zgolj jezna dolgočasneža, njuni zabavni prepirčki so zmeraj vodili v strasten skok med rjuhe. takrat? ni kazalo dobro. odhajal je, vdal se je nad njuno malo, vročo igrico in ne glede na to, da je ta bila nevarna kot le kaj, je donna oboževala ta 'adrenalin'. izzivala ga je, on ji je vračal z enako mero, toda zmeraj se ji je zdelo, da je nekako zmagovala. bila je celo prepričana, da bi se valentin kot predstavnik moškega spola hitreje vdal. bil je moški, zaboga. potreboval jo je – vsaj takrat.

razlog, da so ti zaprašeni spomini privreli na dan, je bila njegova vrnitev v mesto. ni potrebno omenjati, da nikoli nista bila zares skupaj, toda karkoli je že bil tisti konec, njegov odhod – prav nič lahko ni bilo. kdo od njiju se je počutil bolj izkoriščenega ni bilo jasno. najbrž si nista nameravala priznati, toda drug drugemu sta v času skupnih trenutkov pričela predstavljati del življenja, ki je preprosto preveč pester, da bi se mu iznenada odrekel. donna je to spoznala prepozno, toda potolažila se je s tem, da zadeva ni za njo. čustva niso prišla v poštev. rada ga je spravljala ob pamet, hrepenela je po njegovem dotiku, toda tu je potegnila črto. tako je moralo biti. mogoče ni znala pojasniti, ne sebi ne psihiatru, zakaj je privolila na ponovno snidenje, toda bila je pač takšna. če ne bi tvegala vsega, življenje ne bi imelo smisla. sploh pa je ravno pred odhodom pogoltnila nedoločeno število tablet. to bo zadostovalo in vsi bodo srečni, hura. temnolasca ni videla že celo večnost in da, privabil ji je prav širok, nemaren nasmešek na obraz, ko ga je v kavarnici končno zagledala. pogrešala ga je, neznansko pravzaprav, toda bila je donna in on je bil valentin in četudi z dolgo vmesno pavzo – igra je bila igra. »si me pogrešal, dragi?« njen pogled je pomotril njegovega, počasi se je sklonila k njemu in ustnice prav nesramno približala njegovim, še preden jih je dejansko prislonila na njegovo lice. nato se je brezskrbno odmaknila, sedla nasproti in se pripravila na to, da s temnolascem ponovno poigra - le za dobre stare čase.

Naslov sporočila: Re: donna & valentin [mccafe] Sre Okt 31, 2012 9:03 am

tagged is panties dropper donna smitten 3

and here is around 773 words and i'm listening to i blame coco for my inspiration. and wiupiu i missed you thank god you are back ! :3

lahko bi se zlahka sovražil, ker je že prebijal tisto kratko pot od stanovanja pa do kavarne v mestu , iz preprostega razloga – v srečanje je bila vključena ona, donna. res ni vedel kaj ga je ob vrnitvi zvleklo v njeno bližino in zakaj si ji je sploh želel, ko je vedel da ga bo njena prisotnost in notranja podoba spravljala v živce tisto uro ali pa pol ure odvisno koliko bosta pravzaprav zdržala drug ob drugem in edino, kar ga je pomirjalo je bil javni kraj, kjer ne bodo ravno oblačila letala vse povprek in bo ponovno delal napako kot jo je že pred časom, ko se je zapletel z njo in ni njunega odnosa distanciral na preprost ne prenesem te odnos. ne, namesto tega je raje pustil da ga je popolnoma zmešala in očarala in je v njeni bližini postal kakor kakšen opit kreten od ženske lepote in privlačnosti in ona sama je dobro vedela kam udariti, da je pridobila vso njegovo pozornost- sovražno ali tisto malo manj. mogoče je zaradi tega rinil svoj nos kamor ne sme in mogoče je zaradi tega v njej vseeno videl neko poosebljeno boginjo ženske lepote in ne le neko puhloglavo mladenko, kljub temu da se je včasih obnašala kakor arogantna prasica svoje starosti. vse to pa si je lahko govoril zaman še vedno je bil tu korakal po ulicah z rokami v žepu in iskal napis, ki ga bo povlekel vase in v vse tisto dogajanje in bog mu pomagaj, če ne bo prišlo do celo vrstnega prepiranja sredi prostora, kamor se ljudje zatečejo po malo miru in po dozo dobre sveže kave. sam pa je hodil proti tistemu prostoru kakor, da bi hodil naravnost v pekel in se hkrati zavedal, da je to tisto kar si želi , kar si zasluži in kar potrebuje. odšel je, pustil jo je za sabo fizično toda psihično je včasih od časa do časa pomislil na njo, ko je sedel v tistem stolu in so ga mazali in urejali lase za nov modni teden. njegove misli pa so kot tornado odletele proti njej ne da bi sam lahko dejansko potrdil glavni razlog za to. vse kar je lahko rekel je bilo to, da se je šlo preprosto za donno in pri njej nikoli nisi bil prepričan ne kako stvari stojijo, ne zakaj je tako kot je. preprosto si bil ujet v sladki težavi,v sladkem mučenju in užitku. izhoda pa nisi našel ali pa ga on niti ni iskal ter je preprosto si zaprl vsa možna vrata, jih zaklenil in po vrhu vsega še skril pred samim seboj.

vstopil je v kavarnico, se razgledal naokoli in spoznal da je bil očitno tukaj prvi in ni on tisti, ki bo lazil proti njej z najbolj veselim nasmeškom na obrazu in ji pritiskal poljub na lice, v resnici pa se trudil da je ne bi poljubil na mestu samem in priznal svoj poraz- da jo je v resnici pogrešal ta čas njegove odsotnosti, ki mnogim ni bila kratka pa tudi njemu ne. ošinil je uro na njegovem zapestju in se za trenutek namuznil, ko je stopil do proste mize in sedel tako, da je imel pogled proti vratom in gledal je kako jih je oseba za osebo odpirala dokler se ni pojavila ona in so se elegantno zaprla za njo in je že stopala proti njemu- čas se je štel samo v sekundah in ustavil se je, ko se je nevarno približala proti njemu in mu v naslednji sekundi pritisnila poljub na lice ter sedla nazaj, sam pa je ob tem le olajšano vzdihnil za spodbuden začetek, ki niti malo ni bil lahek glede na razdaljo med njima malo prej. » da, seveda donna mislil sem da bom umrl brez tebe, « je dejal z drobnim nasmeškom na obrazu in skomigom z rameni. » samo potem pa so tu prišli tisti nešteti dnevi, ko sem preprosto hvalil mir okoli mene, « je nadaljeval, ko se je naslonil na svoja kolena in sklenil roke skupaj, ko je gledal proti njej. » vseeno pa je včasih manjkal kdo, ki bi znal greti posteljo in ti že ob jutru pošteno dvigniti krvni pritisk, « namenil pa ji le droben pomežik v njeno smer, glede na to da je včasih res preprosto oboževal dejstvo da je ni imel ob sebi in spet v naslednjem trenutku to dejstvo preziral. » in ti donna ? koliko moških si že uspela zmešati od svoje prikupne tečnosti in poosebljene nevarnosti ? « je segel po vprašanju, ko je videl kako si natakarica že vtira pot do njiju in ob tem se je le olajšano nasmehnil v njeno smer.

Gost

ah, i missed you too, darling and i miss our babies having fun together! :3

»mir?« privzdignila je obrvi. saj ni zanikala, v življenju še ni popustila in komurkoli v svoji bližini dala miru. še psihiatru je vztrajno najedala živce in neskončno uživala, ko je prebila njegovo profesionalnost in je preprosto moral privzdigniti glas. »kako si dolgočasen.« da bi svojo trditev podprla se je tako zazrla v izbiro na meniju in hitro preletela možnosti. še nekaj dolgih sekund ga ni nameravala pogledati, kajti zadeva med njima je bila zmeraj vroča-hladna, hladna-vroča. zakaj bi zabavo kvarila sedaj? »to ti pa verjamem – sem mojstrica dvigovanja krvnega pritiska. sploh tvojega.« s temi besedami ga je vendarle zbadljivo ošinila – spomini na njeno izvrstno preizkušanje njegovih živčkov so se ji zopet vrnili pred oči in ji na ustnice privabili ponoven nasmešek. ah, valentin. tako ljubek in vendarle ne tako nevaren, kot se je sprva zdelo. zakaj? ker si je dovolil čutiti. zahahljala se je ob njegovih naslednjih besedah, takšne opazke je rada sprejemala kot komplimente – navsezadnje je bila prav vražja optimistka, ki je za svoje potrebe znala dobro izvleči iz čisto vsega. »laskaš mi,« je zapredla in z zaigrano nedolžnostjo skomignila z rameni. »saj veš, kako obupen spomin imam. sploh ko pride do moških.« najbrž je le vračala udarec, toda bilo je res, obupen spomin je imela v vseh primerih, najbrž zato, ker je bilo njeno pozornost neverjetno težko privleči. no, pozornost že, dejansko zanimanje... bila je trd oreh, toda to je mladi lepotec pred njo že vedel. še kako dobro. končno je ta nadvse globok pogovor prekinila natakarica. donna se je odločila za koktejl, ne glede na popoldansko uro in še to iz gole previdnosti. ni rada tvegala, da bi jih valentin prišel do živega, pa čeprav je bila sama pri sebi trdno prepričana, da to ni mogoče. počakala je na njegovo naročilo in deklino končno spodila, da sta zopet bila popolnoma sama.

»torej, maneken,« je nadaljevala ter njegov naziv kot ponavadi izrekla šaljivo, ne glede na to, da je dejansko zelo uspešno opravljal svoj poklic. no, najbrž bi se on lahko obesil na njen študij in ji udarec zadal z asociacijo na njenega očeta, toda na srečo o tem nikoli ni govorila, pa čeprav so dovolj zgovorni bili že ostali prebivalci mayberryja. »poleg tega, da se iz dneva v dan brez mene komaj prebijal, kako je bilo? pobegniti iz mesta?« resnično jo je zanimalo, kajti navsezadnje je načrtovala nekaj podobnega. nekega bližnjega dne je nameravala pustiti vse za sabo, ne le začasno, kot je to počela do sedaj. sicer ni imela ne izobrazbe ne podpore družine, vsaj vplivnejšega dela le-te ne, toda zmeraj je obstajala možnost, da ji uspe. sploh zato, ker dejansko ni imela česa izgubiti. »ti je kakšna posebna pojava ukradla srce?« poznala je zgodbo o tem, kako strašno nerad se je valentin vezal in vse to, toda kot se je sčasoma izkazalo, ga ni bilo lahko le zapeljati – tudi ljubezen ga je znala hitro obnoreti, pa čeprav donna v resnici ni verjela v ta za lase prevlečen kliše. zdelo se ji je, da so za ta 'mit' poskrbeli šibki, obupani ljudje, ki so preprosto potrebovali oporo v težkih časih. ali ki niso bili dovolj sposobni, da bi se sami postavili na noge. in bog, kako so jo včasih iritirali tovrstni ubožčki, ki so zatrjevali, da življenje brez sorodne duše ni bilo mogoče. živi primer je bila ona, ki se je mogoče res skozi svoje dvajseto leto prebijala z rahlo škodljivimi dejavniki, ki so ji meglili razum, toda nikoli ni iskala ljubezni. bila je močna, vraga, tega ni potrebovala. naročilo je prispelo in požirek živo rdeče tekočine je že drsel po njenem grlu – mogoče pa je le potrebovala oporo. takšno v obliki kakršnihkoli substanc, pa kaj? še zmeraj bolj zabavno od vsega sranja in zapletov, ki jih je povzročala ta 'ljubezen'. »mislim, težko bi verjela, da nisi spoznal niti enega dekleta, ki bi ti glavo zmešalo tako, kot sem to znala jaz,« je ljubko pristavila in zaplahutala s trepalnicami. pozabila je že, kako rada se je igrala s tem ukrajincem – imela ga je za nekakšnega divjega, a udomačenega hišnega ljubljenčka.

Naslov sporočila: Re: donna & valentin [mccafe] Sre Okt 31, 2012 9:59 pm

tagged is panties dropper donna smitten 3

mir, da. nekaj, kar pri donni nisi mogel dobiti gledano na pozitiven in negativen način. oboževal je ljudi v gibanju, ki se niso zapirali sami vase in preprosto predstavljali na svoj način ogromno dolgočasnost in tišino, ko si samo molil da bodo tisti trenutki z njimi minili in boš lahko odkorakal stran srečen da je konec. obstajal pa je tudi način, ko te je določeno dogajanje okoli tebe včasih motilo in si v tistem trenutku raje ob sebi imel tiho osebo kot pa nekoga kot je bila donna. imela je nek svoj pogled na življenje, svoj karakter, ki je izstopal iz celotne njene družine glede na slišano v mestu- brat zdravnik in oče precej pomembna osebnost v svojem poslu in potem je tu bila mala črna ovca donna. včasih ga je celo spominjala na svojega brata, ki ga je večino časa samo grdo obtoževal da živi v njegovi senci, ko jih je tako lepo privlekel enega za drugim v ameriko iz ukrajine in vsem omogočil neko kariero s poziranjem pred kamero pa prinašal bogate denarce v družinsko blaginjo. vseeno pa njegov brat ni bil niti pol tako nadležen kot je bila donna in tukaj je našel tisto poglavitno razliko, kljub temu da si dekleta pred seboj ni mogel predstavljati drugače kot je sicer bila. za kakšno ljubiteljic knjig bi jo bilo škoda, za sivo miško prav tako za kakšnega bolj ljubeče naravnega osebka pa ne, saj ji ni bilo vedno treba igrati neke hladne kraljice in v celotnem mestu biti označena za prasico in izgubljen primer družine. » oh, dolgočasen sem ? se opravičujem vaše visočanstvo, ker se mi danes ne ljubi igrati dvornega norčka, « se je namuznil proti njej, udobno nameščen v svoj stol in s pogledom uprtim v njo in v vsako njeno dejanje, ko se je tako zagnala v meni in njegovo izbiro, da niti enkrat samkrat vzpostavila kontakta z njim. ob tem se je moral brez posebnega razloga nasmehniti sploh, če se je malce držala stran in je vseeno pridobil delček nje na svojo stran. » čeprav se sam s tem ne bi hvalil preveč…toda, če se nimaš s čim drugim potem izvoli, te ne omejujem. « preprosto je res po navadi le pridobila neko njegovo razburjenje in zbadanje nazaj na njen račun, ko ga je samo spravila ob živce in se z njimi dobro poigrala dokler sam ni naredil nekega drugega koraka in jo utišal kakor jo je najbolje znal. seveda se s tem ravno ni mogel hvaliti, ker tako njun odnos ni imel konca niti začetka, toda očitno je deloval in občasno dviganje pritiska nikomur ni škodilo. na srečo ni bil ravno obsojen z njo do konca svojih dni, ker je tako lahko bil prepričan da bi kmalu doživel še kakšen srčni napad in srečen odšel s tega sveta, ker se je rešil nje in samega sebe. » je potem to hvala na moj račun, ker spomin name imaš očitno več kot dobro ohranjen ? « je povprašal v njeno smer in se ob tem sladko in drobno nasmehnil potem pa se obrnil proti natakarici in si naročil nekaj veliko lažjega kot si je donna in je raje kar segel po navadni, brezkofeinski kavi.

čutil je njeno šaljivost v glasu ob omembi njegovega poklica proti kateremu je sam na začetku imel veliko stereotipov potem pa je ugotovil, da se mu bolje ne bi moglo goditi. ciljev v življenju kot najstnik ni imel in, ko so ga med skejtanjem v parku ustavili modni agenti in ga poslali v ukrajinsko modno agencijo, ter nato v samo ameriko je ugotovil, da bo služil veliko denarja z malo dela, imel ljudi konstantno ob sebi in bo prav z njimi prepotoval neštete modne prestolnice in se srečeval z uglednimi in pomembnimi. vseeno je s časom ugotovil, da se nima s čim preveč hvaliti in da je bolj kot ne velika ničla z danes na jutri in da se ne bo nikoli mogel resnično ustaliti in dveh življenj hkrati ni mogel igrati. » kot vedno polno nekega dela in želje, da bi bil doma v svojem malem mestecu. veš zame je pobeg, ko sedem na letalo v parizu in vem da bo moj cilj mayberry. « je mirno odvrnil in skomignil z rameni. v tem času si je želel, da bi lahko več časa preživel tu, toda spet to ga je opominjalo na neko vezanje, na neko navado in potem se je znašel spet na točki, ko si je želel tujine ter je bil spet razpet med dvema svetovoma. » od kod vsa ta prijateljska vprašanja donna ? « ji je raje vrnil z vprašanjem in zanimanjem v očeh. » nisem vedel, da sva ravno najboljša prijatelja, ki se ponovno vidita po dolgem času in debatirata o tem in onem, « je posegel po novih besedah, ter se nagnil proti svoji skodelici in izpil nekaj prvih požirkov. » verjela ali ne dejansko se ni našlo dekle, ki bi mi mešalo glavo s tem da bi mi šlo na živce, « je mirno dejal in se za trenutek ustavil predno je nadaljeval. » se je pa zagotovo našlo kakšno dekle, ki mi je zamešalo glavo ker je preprosto čudovita v vseh pogledih. « ona je imel res nek svoj način, ki je deloval toda v popolnoma napačno smer. to da je včasih podlegel njenim prvovrstnim čarom še ni pomenilo, da je v njegovih očeh bila neko ljubko dekle s katerim se je rad družil. » me boš sedaj označila ponovno za dolgočasneža, sentimentalneža ali boš izumila neko novo besedo ob katero se bova oba obregnila, nato bo sledila krvoločna debata, ki se bo končala med rjuhami ? « se je pozanimal s pogledom usmerjenim proti njej.

Gost

njena roka je oplazila njegovo in zadovoljen nasmešek je preletel njeno obličje. »zmeraj boš moj dvorni norček, dolgočasen ali ne.« pridno se je trudil, da ji vrne in saj, priznala je lahko, nekako je to obvladal, toda porazov ni priznavala. »mon cher, neštetokrat sva se znašla skupaj v postelji. ne govori neumnosti kot je ta, da se nimam s čim hvaliti.« s temi besedami mu je pomežiknila, že naslednji trenutek pa se je glasno zasmejala, morala se je, njen norček je bil zabaven na najbolj ljubek možen način. »da, iz mene si izvlekel hvalo na svoj račun, najbrž res.« z glavo je rahlo zmajala kot da bi šlo za resnično dobro šalo in nadaljevala. »na mladeniča, ki vztraja pri ponovnem snidenju, se hočeš nočeš pač spomniš.« namuznila se je in zopet segla po koktejlu, toda ne glede na svoje besede, valentina je bila vesela. vedela je, kako se njuni 'pogovori' običajno končajo in ni bila oseba, ki bi se vsaj potrudila upreti naravnemu, živalskemu nagonu.

mogoče se ji je v tem mestu mešalo, mogoče preprosto ni bila osebnost, ki bi bila kjerkoli na kakršenkoli način omejena, toda poslušati nekoga, ki pobeg dejansko dojema kot vrnitev v mayberry... no, takoj mu je želela vbiti nekaj pameti v glavo. ali pa zamenjati življenje z njim. sama je sicer potovala, predvsem po internatih v franciji, toda kakorkoli – videla je stvari. oboževala je beg iz severne karoline. toda nikoli, niti enkrat samkrat se ne bi domislila tega, da se dejansko vrača na svobodo – vrnitev domov je dojemala kot vrnitev v kletko. jasno, vprašanja so bila res prijateljska. pa kaj, bilo ji je dolgčas, lahko si je privoščila malo prijaznosti. po tolikem času razdalje med njima je premogla malce normalnega obnašanja, preden se je dokončno vživela v donnino in valentinovo igro. »zakaj pa ne? vredno te je preizkusiti, če si slučajno dober še v čem drugem kot v seksu.« tudi sama je posegla po kozarcu in naredila požirek. »očitno ne,« je še prav uglajeno pristavila. »nobene? torej sem še zmeraj edinstvena – čudovito, strašansko počaščena sem.« ni dvomila, da res ni našel dekleta, ki bi ji bilo podobno. in če bi trdil nasprotno, preprosto ne bi verjela. »ooooh,« je sladko zapredla. valentin je izpolnil pričakovanja, za nekoga se je zagrel, kako prekleto predvidljivo. saj mu v resnici ni želela slabega, toda komaj čakala je da bo ostal 'zlomljenega srca'. navsezadnje je imela prav – vedno. »popolna je, kajne? tudi srečen konec vaju čaka, hm?« nadvse medeno se je nasmehnila, segla po preostanku pijače in že hitela z zavijanjem z očmi. »lahko se spomnim še kakšnega vzdevka, ljubček, veš da mi grejo sploh pri tebi odlično od rok. in saj vem da si fant od fare, direkten in vse to, ampak če bova takoj prešla na bistvo, bo zabave veliko manj, mar ne?« namenila mu je pomenljiv pogled, ker sta ga pa že označevala z raznimi pridevki, jo je njegova iskrenost spomnila na čase, ko si ji je drznil pridigati o njenem načinu življenja. saj, če si je kdo to upal, je bil to on. no, poleg družinskih članov, glede katerih pa ji še na pamet ni padlo, da bi jim prisluhnila. morala je priznati, da sta z ukrajincem takrat imela vročo debato, takšno, ki je imela še bolj vroče posledice. sedaj, no, sedaj sta se ogrevala. »tako drugačen si od svojega brata,« je bolj razmišljala na glas, še preden je dejansko pomislila in ugotovila, da bi s tem prelila veliko preveč olja na ogenj. glede na izkušnje, ki jih je nabrala skozi leta namernega privabljanja pozornosti, ji je bilo dokaj jasno katere vrste čenče se v mestu najhitreje širijo – to, da spi oziroma je spala z obema bratoma ivanov, bi jo najbrž s svetlobno hitrostjo izoliralo od prebivalcev. sploh pa se je z nikolaiem 'zapletla' med valentinovo odsotnostjo – praktično ni storila ničesar slabega. donna že ne.

Naslov sporočila: Re: donna & valentin [mccafe] Čet Nov 01, 2012 1:48 am

tagged is panties dropper donna smitten 3

s pogledom je zdrsel proti svoji roki ob katero se je oplazila njena in ob tem povzdignil obrvi, nekoliko ne siguren kaj je ob dotiku po dolgem času sploh občutil, če sploh je kaj. »tvoj, praviš ? nisem vedel, da se me posebno lastiš. » ob tem ni mogel tvegati nasmeška, ki se je pojavil na njegovem obrazu, prepričan da je igral v tej igri veliko več kot pa samo dvornega norčka, ki je veselo poplesaval gor in dol. » mar ne deluješ malo plehko, če je edina stvar s katero se hvališ s tem, da si spala z menoj- večkrat ? « jo je zbodel in radovedno pogledal proti njej, ko se je na njegovih ustnicah pojavil droben nasmešek. » celo ti si zmožna več kot samo to, « je še dodal in skomignil z rameni, čeprav ni govoril samo o določeni stvari ampak na splošno o njej in o tem kar se je slišalo naokoli. bila je enako zmožna kakor ostali v družini in čisto zlahka bi se prilagodila vsem kolikor bi bila sama tega zmožna, če ne bi poiskala nekega drugega cilja in ustvarila neko svojevrstno podobo katero niso vsi vzeli kot ravno najboljšo stvar na svetu. vsaj sam je tako vse skupaj videl, toda med vsemi prepiri in skoki v posteljo za njimi dejansko ni mogel točno določiti kdo v resnici je bila donna in roko na srce bolj težko si sploh prišel do bistva dekleta pred njim- bila je trd oreh, katerega si težko razbil toda, če si ga se je v njemu skrivala najbolj sočna sredica in mogoče si je sam želel prav tega. njen oklep ali karkoli ježe postavljala pred seboj razbiti in priti do te želene sredice. » in to več kot eno, presenečen sem, « se je namuznil, ter naslonil nazaj na svoj sedež ter se odrinil samo rahlo z nogami in stol premaknil enkrat v levo in enkrat v desno kot otrok navdušen nad vrtljivostjo le-teh. » daj no donna priznaj, da si vseeno malce presrečno poskočila, ko si slišala da sem v mestu in da bi se rad videl s teboj, « se je odzval na njene besede z primikom naprej proti njej in nasmeškom na obrazu. » ni bila le hočeš nočeš izbira bila je zgolj hočeš, « si je sam postavil svojo teorijo in lahko jo je zanikala kolikor je hotela sam ji ne bi verjel.

» oh, saj nisi res mislila da sem zmožen le poziranja in spanja s teboj ? « se je pozanimal in se zasmejal zaradi njenih besed, ker očitno res ni vedela veliko o njemu. » spet deluješ plehko. se vidi kako zelo mlada v resnici si draga. « se je moral obregniti ob njuno razliko v letih in ob tem dodati še eden izmed mnogih nasmeškov. » verjemi, da sem zmožen še marsičesa. samo zate nisem prepričan, « in trmasto pogledal v njeno smer, ko je njegova roka segla po skodelici in se pogled niti enkrat samkrat ni umaknil. » ali je konec pri mešanju glav, dvigovanju pritiska, seksu in igranju črne ovce v družini ? « res, da se je sedaj zatekal proti govoricam, toda nekako je tudi občutek prišel vmes da ni bil daleč od resnice in da je bila temnolaska nekaj posebnega v družini nekih bistroumnih fantkov in maminih sinčkov,ko si na družinski sliki zagledal še njo. » da, dvomim da bi svet predvsem moški lahko preživel več kopij tebe, « je zamrmral in ob tem skomignil z rameni, kajti sam se je še vedno bolj kot ne nagibal k drugačnemu mešanju glave v katerega bi kmalu bila zajeta ona, če bi seveda bila tiho in ne bi preprosto venomer izzivala s svojimi besedami in on nazaj s svojimi. » nisem rekel, da sva skupaj, « je odvrnil na njene besede in se vrgel nazaj na naslonjalo. » sicer ne bi bil tukaj, ne s teboj. « samo kaj pa je bilo njej potrebno vedeti, da je na določeno osebo začel gledati drugače in da je vse kar so prikazovali mediji in videli ostali bila resnica le ona dva sta bila dovolj slepa da tega nista opazila in nista bila pripravljena priznati sebi samemu, da prijateljstva tukaj ni vsaj ne v nedolžnem smislu besede. kakor, ga na primer ni med njim in donno in tudi, če bi igrala na to igro bi bilo vse skupaj brezupno. » kakor ti praviš, kakor ti praviš, « je samo odvrnil s skomigom z rameni, ko je tako gledal v njeno smer in se lahkotno smehljal. » zakaj tako praviš ? kaj ima moj brat sedaj pri vsem tem ? « njene besede so ga presenetile, čeprav niso bile daleč od resnice v mnogih pogledih. brata je imel rad in nekako je vedno imel njun odnos za dobrega, dokler se ni on začel obregati v to da živi venomer v njegovi senci in sam pri tem ni bil zmožen reči ničesar. saj ni sam iskal delo manekena samo je prišlo do njega in za uspeh je trdno garal, kar je bil zmožen tudi on. če pa se je šel nekega barmana in v tem ni bil srečen, to ni bil njegov problem. » sicer pa tudi ti nisi kaj preveč podobna svojim bratom, hm ? brat uspešen zdravnik, drugi kaj policist ? in potem si tukaj ti, « ter segel po skodelici in izpil še malo tekočine s pogledom usmerjenim še vedno v njeno smer. » če se greva že prijateljske pogovore ti ne bo težko komentirati, kajne ? « se je še dodatno pozanimal, ter se udobno namestil v pričakovanju njenega odgovora.

Gost

»vse si posebno lastim. to bi lahko že vedel,« je zdolgočaseno odvrnila in roko odmaknila. in kot pričakovano, že je začenjal z lekcijo. počasi in neodločno, a vendar, že je donna videla, kako je temnolasca srbel jezik po tem da ji pridiga. ponovno ji je šlo na smeh, toda valentin bi utegnil pomisliti da ji njegova družba neznansko prija – ne glede na to, koliko je bilo to res – zaradi česar se je zmogla zadržati in si le nadeti poznavalski nasmeh, ki se je zoperstavljal zbadanju temnolasca. »ne, dragi, narobe si razumel. hvalim se s svojimi spolnimi veščinami, ne z dejstvom, da sem v posteljo spravila tebe.« najbrž ni mogel mimo svoje čisto rahle egocentričnosti, toda zato je bila tu ona da ga spravi nazaj na realna tla, v objem njenih ironičnih opazk in njune zabavne izmenjave replik, ki je kljub obojestranskemu zanikanju bila obema kot drugi dom. »celo jaz, kaj?« je strupeno ponovila njegove besede. ni se nameravala prepirati glede svojih sposobnosti, kajti zanjo je bil poleg občasne zabave praktično nihče in ni se nameravala zagovarjati, ne pred njim. bilo ji je jasno, da poskuša najti njeno šibko točko in če je donna sploh imela kaj v tem stilu, je to bila ta situacija. jasno, ničesar ni nameravala priznati, sploh ne vražjemu očarljivcu, ki po znanju o umazani igri ni zaostajal veliko za njo. »da, iz golega veselja sem skočila do stropa, kajti v času tvoje odsotnosti si bil ti vse, o čemer sem lahko razmišljala. ker, saj veš, ne morem pripraviti nikogar drugega v tem božjem mestu, da bi me dobro pofukal.« dramatično je zavzdihnila nad njegovo samovšečno ugotovitvijo za katero je vedela, da je ne bo zlahka ovrgel, naslednji trenutek pa se je čez mizo, ki ju je ločevala, že nagnila bližje k njemu, oči spustila na njegova prsa in s prek teh s prstom počasi zarisala nedoločen vzorec. »mogoče,« je zaigrala predajo, »toda ali veš kaj v resnici hočem od tebe?« pogled je privzdignila v višino njegovega in se čisto rahlo, a čutno ugriznila v ustnico.

le navidezno se je zamislila in skomignila z rameni. »aaah, ne, niti pod razno. se pa res ne morem spomniti še česa, kar bi ti dejansko lahko počel. uspešno.« ni ravno dvomila v njegove sposobnosti, kajti če je pri ljudeh karkoli spoštovala, je med drugim bilo to tudi to, da so sledili svojim sanjam – kar on nekako je. vsaj zdelo se ji je, da si je prav lepo postlal. jasno pa, zakaj bi mu to dala vedeti? »mladost je subjektivne narave. vsakdo je mlad, če se tako tudi počuti,« mu je brezskrbno podala še enega od odgovorov, ki jih ni potreboval. »saj te pomanjkanje donne v tvojem življenju ni tako razočaralo, da si se duševno postaral za deset let? počutila bi se krivo,« je še naprej veselo tvezila ter zavoljo svojih živcev ignorirala tisti del o njegovih oziroma njenih zmožnostih. resnično ji ni bilo mar glede česa je bil pri njej prepričan in glede česa ne. »uau, navdušena sem. veliko več veš o meni, kot sem pričakovala. si pridno brskal za menoj ali le napel ušesa in drugim speljal te koristne informacije?« zvedavo je nagnila glavo in nestrpno pomahala natakarici. ne vredno omembe, potrebovala je še kaj kar bi lahko spravila vase. sicer pa, najbrž ni zgrešila veliko – valentin, primer bistrega mladeniča, ki je znal dokazati da je za lepim obrazom veliko več, se je pač znašel in se pozanimal o tistemu, za kar je bilo smiselno, da lahko uporabi proti njej. »oh in ne, še zmeraj je to moja scena,« se je pošalila na svoj račun. »le seks ima vsako leto nove obsežnosti – saj veš, novi obrazi, nove dogodivščine.« s čim točno je na to ciljala, ni zatrdno vedela niti sama. mogoče dobesedno na nove prišleke, katere je bilo vedno zabavno izkoristiti, mogoče pa celo na nikolaia, njen dokaj nov 'ulov', če bi temu lahko rekli tako, glede katerega pa njegov ljubi bratec na srečo ni imel pojma. »daj no, saj se bom še užalila.« naj je govoril kar je hotel, nekaj je bilo med njima, česar ne bi zavrgel kar tako, v to je bila prepričana. prava ljubezen gor ali dol, znala mu je popestriti čas, to pa je bilo še nečesa vredno, vsaj dokler ni še dosegel krize srednjih let. »kar tako sem se spomnila nanj. starostna razlika gor dol, pravi moški vaše ljubke družinice je, mar ne?« je ne glede na svoje vztrajno zatiranje valentinove vloge nedolžno zamahnila z roko ter se pohlepno lotila novo prispele pijače, ki jo je mladenka pravkar odložila pred njo. ni nameravala tratiti besed glede mlajšega ivanova – tako kot starejši bratec je bil tudi on le občasna popestritev in tam se je končalo. ob omembi njene družine se je, kakopak, komaj opazno zdrznila in pomenljivo usločila obrvi. »potem sem tukaj jaz, da, edina članica te strašansko zanimive družine, ki resnično počne kar želi.« bila je odločena, da bo to vse, kar bo iztisnila skozi zobe, kajti res ni nameravala kazati, da ji kaj takšnega lahko pride do živega. sploh pa je pred ukrajincem sedela iz marsikaterega razloga, ki ni zahteval resnega pristopa, s tem pa med te ni spadal niti en približno takšen, ki bi se navezoval na osebne zadeve kateregakoli od njiju. resnično je upala, da ni nameraval pokvariti vsega skupaj – kar je bilo, če je še enkrat pomislila, prav prekleto značilno zanj.

Naslov sporočila: Re: donna & valentin [mccafe] Sob Nov 03, 2012 4:44 am

tagged is panties dropper donna smitten 3

» ne ravno vsega. ne bi ravno rekel, da se mene posebno lastiš, « se je odzval na njene besede in rahlo povzdignil obrv ob tem. ni bil res njena last, prej edino svoja in niti malo mu ni dišalo kako je združila njega in njeno skupaj. preprosto vedno je bilo tako. on je rekel eno in ona tri nazaj, nato pa on ni varčeval pri besedah in jih je še toliko več vrnil nazaj. bila sta kakor ujeta v začaranem krogu iz katerega nista poznala izhoda po drugi strani pa ga niti nista hotela. kakor, da bi bila domača s svojim odnosom v katerem sta bila, če sta sploh bila, seveda. sam tako ali tako ni mogel dobesedno poimenovati njuno malo igro niti ni imel želje po tem in niti volje, da bi namenjal dejansko toliko pozornosti vsemu. pravzaprav na tej točki niti ni vedel zakaj jo je poklical ? da ji pove, da se mu več ne da vsega skupaj igrati in prenašati njenih muh vse zaradi dobrega seksa katerega je dobil od nje ? ali pa ker jo je dejansko hotel videti in se mu je od vseh bliskavic očitno popolnoma zmešalo. » ne dobijo vse to posebno zadovoljstvo. mogoče bi se morala, « je dejal in se ob tem drobno nasmehnil v njeno smer predno je sploh še kaj nadaljeval. » medtem, ko ne vem koliko hvale bi bilo zame, če so te imeli približno vsi ? ali se motim ? « je povprašal z neko previdnostjo v glasu, čeprav roko na srce dekleta pred njo ne bi preveč ganilo njegovo vprašanje in je lahko pričakoval samo nek hinavski nasmeh in preprosto odgovor z vnovičnim zbadanjem v njegovo smer. saj je ni bilo težko predvideti, vse skupaj se je samo ponavljalo tako kot on. in po navadi ni bil ravno preveč zbadljivo nastrojen tip in sarkazma res ni prenašal, toda ob njeni družbi se je vse to spremenilo in to ne bi vzel kot nekaj pozitivnega, sploh ker ni hotel biti tak. toda ob njej pravzaprav nič drugega ni funkcioniralo. že tako je bila v prednosti, ker je igrala neko hladno kraljico, ki lahko počne kar hoče sam pa si je dovolil čutiti in včasih celo preveč. » dovolj dober odgovor bi bil tudi, da valentin bila sem malce presenečena in priložnosti, da sem se takoj odzvala nisem mogla zamuditi. navsezadnje se nisva videla precej dolgo. « je dejal v vzdihu in stresel z glavo. » če se lahko ujameva samo v postelj potem ne vem zakaj sploh trativa najin čas z brezupnim zbadanjem in pregovarjanjem, « je še dodal, ter pogledal resno proti njej in spremljal kako je risala vzorce po njegovih prsih in ob njenem vprašanju se je radovedno namuznil. » pojma nimam donna in v resnici ne vem niti, če me zanimajo tvoje muhe. razsvetli me tvojih mislih tako ali tako ne more niti živ bog prebrati. « drugega ji tako ali tako ni imel za pripomniti.

» to samo dokazuje kako zelo malo me poznaš, « je raje dejal v mirnem glasu ne da bi se preveč obregal ob njene besede, ki mu res niso pomenilo veliko. njegove sposobnosti so bile res njegova stvar o kateri ona ni imela niti malo pojma, nista imela v navadi voditi prijateljskih klepetov, da bi dejansko dobila priložnost ga spoznati bolje kot sicer. poznala je površinsko in tudi ni kazala znakov po drugem. » pomanjkanje donne so bile prave počitnice pravzaprav, « so prišle besede na plano ne da bi se preveč oziral proti njej. » kot, da sama ne veš kako zelo rade stare ženice obrekujejo in v njihovih očeh nisi ravno vzorec najbolj priljubljenega dekleta v mestu in za to jih ne krivim, « se je potrudil sestaviti nekaj v svoj zagovor, saj ni namenoma brskal za njo in govoricami o njej. očitno ga je lovilo nekaj, kar mu je njeno ime venomer postavljalo na pot in niti ni bil zmožen kupiti v trgovini potrebnih živil ne da bi gospe za njim govorile o njeni družini in o razočaranju nad njo. potem pa je tako ali tako predvideval, da tudi o njegovi družini ne pade veliko več lepih besed. sam pa je tako ali tako vedno predstavljen ko zlati sin in to je bil razlog zakaj je njegov odnos z bratom trpel medtem, ko je sam vedel da je tudi nikolai precej sposoben in si tega ne zasluži. » uau, super. torej to pomeni, da se sam lahko odrešim kakršnega stika s teboj, ko imaš ostalih dovolj ? « je radovedno povprašal s pogledom še vedno usmerjenim proti temnolaski.

» si dejansko sposobna užalitve ? « in si naredil presenečen izraz na obrazu in se sekundo za tem zasmejal. » dvomim v to, « je še pokomentiral ter stresel z glavo trdno prepričan v svoje. » moj brat je mislim, da ne morem povedati nič slabega čez njega, ja ? « je dejal in se ob tem nasmehnil. » čeprav dvomim, da bi bilo pri njemu enako, « ter zaključil, kar je imel povedati o svojem bratu. zanj je bil enakovreden član in se sam ni videl kot nekega družinskega heroja. » dobro saj se mi je zdelo, da ne boš povedala kaj več.« drugega res ni mogel pričakovati in ga njen odgovor res ni presenečen. » toda dvomim, da je res tako. mogoče s tem opozarjaš samo nase namesto, da bi bila preprosto ti. ampak kaj jaz vem, kajne ? « in obraz mu je ponovno prešel nasmešek.

» mccafe,
» chelsea & valentin [music shop]
» artie & valentin [telephone booth]
» lilly & valentin [market]
» ivanov, valentin dimitri

donna & valentin [mccafe]

donna & valentin [mccafe]

Similar topics

Similar topics