june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
| Naslov sporočila: artie & harry [italian restaurant] Pet Nov 16, 2012 2:43 am | |
| tag: harry w...potter note: dubidubidoo. :3 i'm having fun already.
Dobrodelne večerje podobne današnji so bile ene izmed redkih stvari, ki so jo pri njenem poklicu veselile. V njeno malo glavo so vbile prepričanje, da je nekaj več kot lutka pred objektivom in da njeno delo po malem spreminja svet. Lahko da je bilo vse skupaj samo jalovo sprenevedanje, a njej je vlivalo dovolj moči, da je zaradi takšnih dogodkov vztrajala iz dneva v dan. V dveh tednih bo njene kariere konec in v restavraciji polni povabljencev, je to vedela samo ona. Marsikdo je stisnil njeno dlan s širokim nasmeškom, na kratko poklepetal z njo in ji zatem zaželel še veliko uspeha pri njenem delu. In kaj naj bi ta uspeh točno še bil? Nova naslovnica Vogua? Desni sedež ob Karlu Lagerfieldu? Čudežna pogodba z Victoria's Secret? Nikakor jih ni mogla razumeti. Zdelo se je, da zadnje čase vsi jemljejo manekenstvo kot prestiž, ki doleti tiste, ki se rodijo pod srečno zvezdo ali zadanejo enega izmed glavnih dobitkov na genski loteriji. Tam na rob pa je bila ona, ki je hotela spreminjati svet in tega ni mogla početi s paleto ličil na njenih vekah. V dlani je zavrtela visok pecljat kozarec v katerem se je penil mehurčkast šampanjec in naredila še en kratek požirek. S prosto dlanjo je poravnala dolgo smaragdno obleko, ki jo je imela na sebi, in ki je, tako jo je obvestil eden od vojakov, čudovito poudarila žamet v njenih očeh. Takrat se je s težavo uprla želji, da bi se moškemu začela smejati v obraz. Namesto tega je na plano priklicala samo kisel nasmešek in zamrmrala zahvalo, nato pa po hitrem postopku pobegnila na drugo stran prostora, kjer se je skrivala še sedaj. Naveličala se je predstavljanja in stiskanja rok, zato je raje strmela skozi ogromna okna dol na ulico. Glavni obed je bil že za njimi in ostalo je samo še vljudnostno druženje mestnih pomembnežev z meščani, ki so bili del ameriške vojske.
Znova je zavrtela med prsti kozarec in v odsevu okna zagledala visokega rjavolasca, ki se je preko restavracije namenil naravnost proti njej. Njegov pogled je bil usmerjen na njeno zadnjico in pod nobenim pogojem ni v odsevu videl, da ga je opazila. Skorajda bi zarenčala, prav zares. Pričakovala je, da bo večer minil v prijetnem druženju z vojaki, ki ji bodo povedali zgodbo ali dve. Pripravljena je bila tudi na kakšno spogledljivo opazko, a tako očitno strmenje v določen predel njenega telesa ni bilo več po meri dobrega okusa. Lahko bi se obrnila v tistem trenutku in zamenjala lokacijo, se odpravila nekam drugam, toda zanimalo jo je, kakšno puhlico bo imela priložnost slišati tokrat. Nocoj se jih je zvrstilo že kar nekaj. Po resnici povedano še kakšne dodatne moške drame v svojem življenju trenutno ni potrebovala. Dovolj je bilo, da se ukvarja s selitvijo, odpovedjo, Callumom, Valom, Asherjem, Damienom in Benjamin in sranje, zveni kot da je cipa. ''Me ne zanima,'' je spregovorila v trenutku, ko je stal že za njenim hrbtom in hotel ravno odpreti usta, a ga je na srečo prehitela. Odmaknila je pogled z njegovega odseva in se obrnila naokrog, le da je ugotovila, da je veliko bližje kot je mislila in ji dobesedno diha za ovratnik. ''Veseli me, da sva se spoznala, četudi se nisva zares, ampak se spodobi, da to rečem... naslednjič se raje osredotoči na moje lase, glavo, morda celo pete. Vsekakor pa ne na mojo rit,'' je nadaljevala s pogumnim nasmeškom in s svojim kozarcem trknila ob njegovega, kar je bil zanjo zadosten namig, da sta opravila še preden je spregovoril besedo. ''Lahko noč,'' je dodala in se zasukala nazaj proti oknu. Seveda se bedak ni premaknil. Prekleti kreten, je pravkar pogled spustil nazaj navzdol? |
|