it wouldn't be new year's if we didn't have regrets

New York. Nikoli si ni predstavljala, da bo dejansko kdaj v življenju obiskala to mesto, čeprav si je to od nekdaj želela. Ravno zaradi vsega blišča, navdušenja, vznemirjenja in vsega, kar je bilo moč čutiti v glasovih ljudi, ki so pripovedovali o tej prestolnici. Hotela ga je dodobra izkusiti tudi sama, da bi se na lastno pest prepričala ali so govorice in sloves, ki ga uživa, upravičeni ali ne, a je bila od nekdaj zelo pesimistična kar se tega tiče. Navsezadnje je bil to kar velik udarec za denarnico, poleg tega pa je imela na grbi še eno leto študija, ki ni dopuščal, da bi kar odpotovala za dolgo časa. Zato je bila še toliko bolj presenečena, ko je dobila ponudbo, če se pridruži mnogim ljudem iz Mayberryja in se po razmeroma dopustnih cenah odpravi v New York za nekaj dni. Nadvse si je tega želela in pretehtala je vse možnosti, dokler ni ugotovila, da si to lahko privošči. Seveda, s finančno pomočjo staršev, a kljub vsemu je hotela nekaj malega tudi sama prispevati. Ko se je dobro zavedela, da bo dejansko šla v New York, ga je želela dodobra izživeti in izkustiti. In najbolj ga bo lahko spoznala v vsej svoji veličastnosti ravno na najdaljšo noč v letu, ki jo je nameravala tisto leto preživeti prav v Velikem jabolku.
Ko je bilo mesto že popolnoma ovito v temo je ona zapustila hotelsko sobo in se odpravila na glavno prizorišče praznovanja. Najprej je poklicala taksi, nato taksistu naročila naj jo pripelje do bara Apotheke, in ko je prispela izredno zadovoljno vkorakala iz avtomobila. Takoj zatem je spoznala, da je pozabljala na to, kako veliko mesto pravzaprav je New York, saj je bil bar že nekaj ur pred polnočjo nabito poln. In ne samo bar, veliko ljudi je stalo tudi pred barom, zato se je morala, še preden je uspela priti do vhoda, stisniti mimo najmanj desetih ljudi in medtem je tudi eno dekle malce grobo odrinila, saj jo je nekdo z druge strani porinil. Še preden bi se ji hitela opravičevati je prepoznala temnolasko in nasmešek ji je popolnoma preplavil obraz. »Charlotte! Kaj ti počneš v New Yorku?« Jo je takoj napadla, a trenutek kasneje, ko je pomislila, še dodala:»Oh, verjetno si iz istega razloga tu kot jaz, kaj? Se že veseliš, da boš odštevala zadnje sekunde v tem letu sredi tega mesta?«

sory for late in nekako hudo mi je zato kakšna psica bo v tem pogovoru pravzaprav lotte. :3

odkar je bila v new yorku se ji je zdelo, da dnevi minevajo nenavadno hitro. minute so se prelivale v ure in dan je minil veliko prehitro. s calebom so se zadeve začele dosti resno in niti to, da sta lahko prvič spala skupaj, je ni prestrašilo. sedaj je končno le lahko občutila tisti pravi občutek odraslosti, ko se je vprašala kaj si pravzaprav želi od svojega življenja. študirala je. imela je družino in imela je moškega svojih sanj. Za enkrat še ni bilo nobene pogovorne temice, ki bi ji krivila lase in bi zaradi skrbi kar popadala iz oblačkov veselja. po očetovi smrti se je bolj kot ne spremenila v pravo charlotte. v osebo, ki je vedela kaj hoče in v osebo, ki si je izoblikovala svoj karakter ne glede na to, kaj so na to rekli drugi. novo letna zabava je bila že od vsega začetka prva stvar na njenem do list-u in mogoče jo je rahlo zmedlo, da nista bila s calebom ves čas skupaj. ona je imela svoje prijetelje, med tem ko je on taval sem ter tja in bil pri tem videti predvsem srečen. rešila sta tisti zoprni pogovor ob katerem se ji je zdelo da bo zdaj zdaj padla v jok, tako žalostno preteklost je imel.
oblečena v žametno obleko z naramnicami in izrazitim dekoltejem je požela kar nekaj pogledov moških okoli sebe. obute je imela črne visoke lakaste pete ob katerih se je vsake toliko časa skorajda spotaknila. ni bila vajena hoditi v višavah, a za zabavo kot je bila ta je bilo to seveda nuja. sprva je ni opazila, morda je bil razlog tudi da tega ni želela storiti. njen glas je presekal njeno razmišljanje o tem kje bi lahko caleb pravzaprav sploh bil. "um?" je odtujeno vprašala in skorajda rahlo zavila z očmi ko jo je zagledala. "živijo," je pozdravila staro prijateljico ob kateri je imela kar nekaj starih zamer. ne, ni želela pogovora z njo, vsaj ne sedaj. "oprosti ampak mudi se mi," je zablebetala in ji že obrnila hrbet. žal ji je bilo zaradi svojega nesramnega obnašanja, a po njenem razhodu z damienom si pač ni želela druženja z njo. naredila je korak vstran in brado dvignila v zrak, kot bi se s tem rahlo dvignila in imela pogled nad veliko dvorano v kateri so se nahajali. "caleb!" je zaklicala proti rjavolascu, ki je bil oddaljen le nekaj metrov.

ooh. že vidim, kako bo caleb še bolj pijan kot je. hihih (:

dogodki so se odvijali s svetlobno hitrostjo. čeprav je minilo že nekaj mesecev, se je vse skupaj zdelo, kot da se je zgodilo v enem tednu. bum. zveza. bum. romantično potovanje in še pika na i, da sta nedolžnost izgubila skupaj. in že skoraj bi pokvaril njun večer s svojimi zgodbicami o preteklosti, ko ga je še vedno prisebna lotte spravila iz slabega stanja in potegnila pod tuš. ves ta čas, ki sta ga preživela skupaj in čakala na začetek novega leta je bil enkraten in nepozabljiv.

"hej model!" je zavpil za znano postavo in spustil charlottino roko. "samo pozdravit skočim." stekel je za prijateljem in mu roko položil na ramo ter ga obrnil proti sebi. rad se je družil s charlotte, vseeno pa ni želel pozabiti na svoje prijatelje. spustil se je v debato z nekaj prijatelji, ki so prav tako prišli proslavljati v new york. bili so že nekoliko pijani, sam pa je spil le nekaj požirkov vina, ki sta ga naročila v sobo, zato je pustil, da so ga odvedli do šanka. z njimi je spil nekaj kratkih, nato pa so naročili še nekaj dodatne pijače in mu jo vsilili v roko. "hvala, ampak res se moram vrniti." je rekel in s pogledom iskal charlotte. pograbil je kozarec s tekočino, naredil nekaj požirkov in se odpravil proti mestu, kjer ga je čakala. kaj je bilo to? noge so se mu zdele tako čudno težke, slika pred očmi pa se mu je začela megliti. po navadi je kar dobro prenašal alkohol, tudi, če ga je popil kakšen deci preveč. "charlotte." je odsotno rekel in se z majavimi koraki približal. "si me dolgo…" naslonil se je na bližnjo steno in se široko in predvsem pijansko nasmehnil. "…čakala?" njegov glas je bil vse počasnejši in jezik ga ni preveč ubogal. njegove besede so postajala vse bolj nerazločne. "srečal sem n-n-nekaj starih pr-prijateljev." imel je čuden občutek, ki je bil ob enem prav dober. ja, počutil se je ok, nič kar bi kazalo, da je kaj narobe. na zunaj pa je deloval nekoliko odsotno in opito. stegnil je roko proti charlotte, in ko jo je želel pogledati, je za njenim hrbtom opazil še en znan obraz. "cassiiiie. kaj pa ti tukaj?" veselo je dvignil roko v pozdrav in si na obraz nadel nasmešek, ki je kazal njegove bele zobe.

» regrets collect like old friends,
» crash years - -

it wouldn't be new year's if we didn't have regrets

it wouldn't be new year's if we didn't have regrets

Similar topics

Similar topics