Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: room no. 6 Tor Jan 15, 2013 6:01 am
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: room no. 6 Pet Jan 18, 2013 8:56 am
tagged is the prince chamring dominic awh this two :3
stalnice doma v rodnem kraju je imela čisto dovolj in prav zaradi tega se je odločila za potovanje v aspen. takoj, ko je po pošti dobila prospekt se je že odločila, da nima namena izpustiti te priložnosti in si po novem letu privoščiti nekaj nove sprostitve. v pisarni tako ali tako preveč dela ni imela in si je lahko vzela naslednjih sedem dni prostih, da bo uživala v zimskih radostih in prebudila tistega otroka v sebi. smučala tako ali tako že ni vrsto let in upala je da ima gibe še vedno v sebi in bo potrebno samo očistiti prah z njih. navsezadnje se res ni hotela zložiti pred vsemi v prepričanju da obvlada svoje ravnotežje, ter to pokazati s precej samozavestno pojavo. počasi so njeni kovčki bili že pripravljeni in po krajšem potovanju je že prispela s skupino v zimsko idilo imenovano aspen. tukaj še ni bila, zato je bila toliko bolj navdušena, ko se je ozirala po okolici medtem ko si je utirala pot do svojega bivališča. na recepciji je prevzela ključe in se odpravila proti svoji sobi, ter se s težavo prebijala z vsemi svojimi kovčki. pa saj ne da bi bili pretežki samo preveliki in nepraktični za nositi, vleči pa jih ni mogla zaradi stopnišča, zato je morala poiskati moč v mišicah in prebiti kar se da hitro tisto pot. ob pogledu na sobo pa je na manjšo bolečino v dlani pozabila, kajti soba je bila neverjetno domača, zaradi toplih barv in videti je bilo precej udobno. prospekt vsaj enkrat ni veliko preveč pretiraval in je povedal po resnici, kar se tiče udobnosti sobe. kovček je vrgla na posteljo in iz njega potegnila bolj udobna oblačila, kot so bile le pajkice in udoben pulover, ki ji je bil zanalašč malo prevelik in ji je segal malo nad koleni. lase je spela v čop in se za trenutek zazrla skozi okno v pravo zimsko pravljico tam znaj, da se ji je na ustnice narisal nasmešek. od samega prihoda pa je popolnoma pozabila na sostanovalca in si je sobo vzela kar za svojo, ko je poiskala televizijski upravljalnik in poiskala kakšen kanal z glasbo in, ko ga je končno našla je od same navdušenost pričela veselo poplesavati v ritmu glasbe v ozadju. šele, ko se je obrnila in spregledala prisotnost druge osebe je televizijo na hitro ugasnila, ter se opravičujoče nasmehnila. bolj kot pa nepričakovana pojava jo je veliko bolj šokiralo to kdo je bila ta pojava. » šment, « je nedolžno pripomnila nekako neprepričana kako naj sploh odreagira po tem, kar je bilo nazadnje med njima. nekako ji pogovori po tem, ko je z nekom spala ne da bi ga zares poznala ji niso šli. » kaj pa ti sredi moje sobe ? « je še povprašala in se šele takrat zavedla svojih besed, ki so jo spomnile na to da so ji že jasno povedali da bo v sobo dobila še eno osebo. » a saj res, « je to svoje spoznanje oznanila še njemu in se sesedla na posteljo in pogled šele čez nekaj krajših trenutkov dvignila proti njemu. » spiš na kavču. «
Nazadnje urejal/a paulinna sutton Pon Jan 28, 2013 4:57 am; skupaj popravljeno 1 krat
dominic ward
Število prispevkov : 26 Reputation : 8 Join date : 22/10/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 6 Pon Jan 28, 2013 3:40 am
note: se opravičujem poznemu odgovoru.
dominic je bil znan po tem, da nikakor ni mogel dolgo časa biti pri miru. rad je raziskoval nove in drugačne kraje in prav nič ga ni vleklo nazaj domov. mogoče si je prav zato izbral takšno službo. in sedaj, ko je bil za naslednjega pol leta nazaj v svojem rodnem mayberryu, se vsekakor ni mogel navaditi na to, da je dan za dnem strmel v ene in iste ljudi ter pokrajino. seveda je imel rad svoje domače mesto, toda imel je občutek, da ga je precej omejevalo pri tem, kar je rad počel. od njegovega zadnjega obiska pocosin jezer je minil dober mesec dni in spet je čutil tisto vznemirjenje v sebi, ki ga je sililo v to, da je iskal nove dogodivščine. nekaj časa se je spogledoval z mislijo, da bi za kakšen teden dni skočil na zahodno stran države, do san francisca, na obisk k enemu od starih prijateljev, ko je v poštnem nabiralniku naletel na vabilo k zimskim užitkom v aspnu. dominic je resnično oboževal smučanje in si je vsako zimo vzel vsaj en vikend časa, da se je zapeljal do bližnjega smučišča. za aspen je že slišal, seveda, bil je kraj razvajanja najbogatejših, a nikoli – do tega trenutka – še ni naletel na tako zelo ugodno ponudbo. tako da ni dvakrat razmišljal ali naj gre ali ne, že naslednji dan je plačal nastanitev v eni od dvoposteljnih sob in se veselil začetka potovanja.
in sedaj je bil tu. stal je na zasneženi terasi na vrhu smučišča ter s pogledom zaobjel dolino, ki se je kopala v zadnjih sončnih žarkih tistega večera. za pot so namreč potrebovali skoraj cel dan. obžaloval je misel, da se že prvi dan ne bo mogel spustiti po strmini, a upal je, da tudi večeri ne bodo preveč dolgočasni. iz žepa je potegnil ključe, ki mu jih je dal receptor, z drugo roko pa je prijel za ročaj manjše potovalke. vedno je rad potoval s čim manjšo obremenitvijo – vzel je res najnujnejše stvari in namesto drugih stvari je s sabo vzel raje debelejši šop gotovine. tako se je povzpel skorajda da vrha lesenega hotela ter poiskal pravo sobo. vrata so bila že odklenjena, tako da je le potisnil kljuko in vstopil v notranjost. potovalko je odložil v manjšem hodniku ter radovedno sledil zvokom glasbe v spalnico, ki je bila očitno namenjena dvema osebama, čeprav je imela le eno posteljo. na obrazu se mu je zarisal nasmešek, ko je v poplesujoči osebi sredi sobi prepoznal paulinno, dekle, ki jo je srečal dober mesec nazaj in z njo nekoliko nepričakovano preživel noč. roke je prekrižal pred sabo ter se namuznjeno naslonil na podboj vrat ter radovedno opazoval svojo novo znanko, dokler ga ni končno opazila. »hej, ni ti treba končati zaradi mene,« je v šali pripomnil, ko je rjavolaska na hitro končala s svojo plesno rutino, ko ga je opazila. odlepil se je od podboja ter vstopil v notranjost ter ob njenih besedah namuznjeno ošinil kavč v kotu. »na kavču? saj nisi resna, kaj? pozabljaš, da sem ti jaz zadnjič pustil spati v moji postelji?« je namuznjeno dvignil obrv, počasi stopil mimo nje, mimo postelje ter se nazadnje usedel na udoben kavč. »in ko sva že pri tem… zjutraj sem se počutil povsem izrabljeno, ko sem ugotovil da si jo popihala preden sem se zbudil,« je še dodal ter se zazrl v njen obraz.
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: room no. 6 Pon Jan 28, 2013 10:06 am
tagged is the prince chamring dominic awh this two :3
seveda, da se je ustavila in prenehala s svojim poplesavanjem. nekako ni bila ravno najbolj samozavestna, ko je tako delala norca iz sebe za lastno zabavo in svetlolasec res ni spadal v nek krog oseb, ki bi lahko to opazovali. » tako ali tako sem nameravala končati, « se je čisto drobno zlagala in na ustnice narisala droben nasmešek, ki pa je bolj kot neko sproščenost jasno nakazal na neprijetnost, katero je sedaj čutila v danem trenutku. spomin jo je kar naprej peljal nazaj na tisto dogajanje, ko je imela težave z avtom in je pričelo še deževati, potem pa se je od nikoder pojavil on in bolje je bilo, da se je tu ustavila in odšla veliko predaleč. na srečo je imela v bližini posteljo na katero se je lahko sesedla in se izognila tistemu pohajkovanju gor in dol, ko drugega ne bi imela za početi ali pa seveda sploh ne bi vedela kaj bi. » ustavi konje, « se je nemudoma vrnila nazaj iz svojega razmišljanja v samo dogajanja in bila takoj pripravljena na njegov naval vprašanj : » prvič- da, spal boš na kavču, drugič- da, resna sem in tretjič- postelja ni bila tvoja, ampak je bila last koče v katero sva se skrila po tistem, ko naju je dobila nevihta in je moj avto odpovedal. « očitno je bilo, da mu je morala malce osvežiti spomin in sama se je kot odvetnica precej dobro zapomnila podrobnosti, ki si jih mnogi niso. ali pa se jih seveda niso hoteli iz določenih razlogov in v tej situaciji sedaj z njim si je nekako želela, da bi tudi sama bil del tega procenta ljudi in bi preprosto tudi pozabila skupaj z alkoholom, da je sploh spala z njim in da se je sploh morala podati na izlet, katerega na koncu niti ni izpolnila. ob jutru je takoj pospravila svoje stvari in se takoj odpravila nazaj domov ne da bi se ozirala proti njemu. » mislim, da ti ni bilo hudega, « je dejala in zavila z očmi, ko je omenil njen jutranji pobeg. » tako ali tako ni imelo smisla, če bi spala še naprej. nekako predvidevam, da bi v naslednjem primeru odšel ti in raje sem zadovoljstvo prevzela jaz, « ter samo skomignila z rameni, saj mu drugega ni imela za reči, kot le povedati kar si je res mislila. očitno sta bila oba tukaj na počitnicah in nekako sta pristala v isti sobi in morala sta najti način kako bosta shajala skupaj. » hm..torej dominic si kajne ? « je dejala, kajti drugega ni imela.