room no. 9

Naslov sporočila: Re: room no. 9 Pet Jan 18, 2013 6:42 am

tagged; tristan smitten 3

zadnji tedni nikakor niso bili lahki. in krivila je lahko zgolj izključno samo sebe. vse od tistega pobega v pariz, so se stvari začele podirat kot domine, ena za drugo. najprej se je sprla z damienom in nista se slišala vse odkar je zaloputnil z vrati hotelske sobe in izginil neznano kam ter jo pustil samo sredi pariza. potem se je za novo leto zapletla z markom in vmes preživela skorajda sleherni večer v katerem od nočnih klubov, brez da bi vedela lastno ime. vrnitev domov je pomenila vrnitev v stanovanje in ni znala pojasniti svoje odsotnosti nikomur. ni znala odgovoriti na vprašanja znancev v povezavi z njo in 'tistim st. cloudom', ki je pustil zaročenko na poročni dan in odšel z njo v pariz. kaj naj bi jim rekla? da je bila druga ženska in tega niti malo ne obžaluje? v sobi je odložila samo prtljago in takoj odšla na raziskovanje mesta skupaj z nekaj znanci. sprva je nameravala na pijačo s tereso, vendar se je njena sestra izgubila neznano kam, tako da je ostala sama z družbo. pristali so v enem od manjših pubov in prav požrtvovalno vase točili ves alkohol, ki so jim ga natočili. na srečo nihče ni pretirano kompliciral glede osebnih izkaznic, kajti do tiste čudovite polnoletnosti ji je manjkalo še pol leta. ura je morala biti dve ponoči, ko so se odločili, da so utrujeni od potovanja in bi bilo dobro oditi v hotel ter se naspati pred jutranjo smuko. njen korak se je pozibaval po mehki preprogi hotelskega hodnika, v roki pa je poskušala pravilno obrniti ključ sobe, da bi ga potem samo vtaknila notri in se skobacala v posteljo. pijani glavi je povsem ušlo malenkostno dejstvo, da ni vedela s kom deli sobo, ker se ni utegnila pozanimati na recepciji. pet minut je poskušala zadeti luknjo ključavnice, ko so se vrata odprla pred njo, da je skorajda padla na osebo pred njo. ''opala,'' je zamomljala in počasi dvignila pogled navzgor, ko se je nasmešek hitro narisal na njen obraz. ''saj ne morem verjeti. profesor wayland osebno,'' se je pridušeno zasmejala, se zravnala in poskusila mimo njega v notranjost. pogled preko njegovega ramena je razkril napol prazno steklenico viskija na nočni omarici ene od postelj, da se je vprašujoče oprla na njegova ramena in zarotiniško šepnila na njegovo uho: ''ne bi smeli piti.''

Naslov sporočila: Re: room no. 9 Sre Jan 30, 2013 12:19 am

tag: artie smitten 3

i'm sorry for my lateness

po dolgem času si je lahko privoščil službene počitnice in se tako odločil, da se skupaj z nekaterimi drugimi prebivalci odpravi v aspen. ja, ni bil eden tistih, ki bi se na potovanja odpravljal z gručo prijateljev. čas je lahko preživljal sam s seboj, poleg tega pa je imel več možnosti, da spozna nove ljudi.
obrnil je ključ v ključavnici in vstopil v toplo in prostorno sobo. torbe ob postelji so naznanjale, da v sobi nikakor ne bo sam. ozrl se je po prostoru, potrkal na vrata kopalnice in tako ugotovil, da je sam. torej je bil njegov sostanovalec ali njegova sostanovalka nekje zunaj, kar je pomenilo, da ima posteljo, prostor sobe in balkon za nekaj časa le zase. iz torbe je potegnil njemu trenutno najpomembnejše stvari – steklenico viskija in cigaretni tobak. soba je bila videti kot pravi mali apartma, saj je ponujala majhen bar, kjer si lahko našel nekaj različnih kozarcev, led in vse ostalo. stegnil se je po majhen kozarec, vanj vrgel dve kocki ledu in ga do polovice napolnil z rjavo tekočino. kozarec je prislonil k ustnicam, naredil dolg požirek ter se sprehodil po sobi. pogled je vrgel skozi okna in se široko nasmehnil. končno mu je uspelo si vzeti nekaj časa zase. stopil je do balkonskih vrat, jih rahlo priprl in preveril zunanjo temperaturo, ki je bila za ta letni čas dokaj prijetna. sedel je na stol, noge pa položil na mizo, kot je to počel po navadi.
steklenica se je počasi praznila, pepelnik na mizi pa je postajal vse bolj poln. izpraznil je že četrti kozarček, si nalil novo dozo in se z nogami oprl ob tla. alkohol je že začel učinkovati. obrisi predmetov so bili že nekoliko megleni, ko je stopil nazaj v sobo in se oprijemal podboja vrat. steklenico je položil na mizico poleg postelje in se sprehodil do kopalnice. v ključavnici je zaslišal škrtanje ključa, se sunkovito obrnil in pomolil glavo iz kopalnice. skozi vrata je vstopila znana postava, ki se jo je spominjal iz šolskih klopi. "artie? kako to, da so ravno tebe dodelili v to sobo?" je tiho rekel in ji pomagal v sobo. očitno je bilo, da je tudi sama spila vsaj toliko kot sam. "poglej kdo to govori." je v navalu smeha izdavil. malo je manjkalo, da se ni skupaj z njo prevalil na posteljo, ko ji je pomagal sesti nanjo.