LENORA LEROY

-

23 • teathre actress • barbara palvin

sanjarim. depresivna sem. nezaupljiva sem. prestrašena. ne maram ljudi. ne maram sveta. ne maram ljubezni. vse bi naredila za moj poklic. to sem jaz. to je moja zgodba.

še ena zgodba o prečudovitem dekletu, ki ima za sabo samo slabo, nič lepega - kot da nima nič lepega od življenja.
''rodila sem se revni družini, ki je komaj shajala. mati je pri porodu umrla, oče pa je zaradi stresa pobegnil. od tistega dne ga več niso našli. prepuščena sem bila sama sebi, zame pa je skrbela starejša sestra, kateri je ob strani stal njen fant. ko sem bila stara dvanajst let, sem obiskovala osnovno šolo na češkem, od koder prihajam. in takrat se je zgodilo nekaj hujšega, kot bi si kdo mislil. bila sem posiljena. nekega večera se je pred vrati moje sobe prikazal eric, fant moje sestre. štel je 25 let, in po glavi mu je šlo vse drugo, kot moja sestra. jaz. bila sem njegova tarča. in tako se je zgodilo - prišel je do postelje, me nežno pobožal, kasneje se je ulegel poleg mene in.. no, vse ostalo je prišlo kasneje. sestri nisem povedala nič, ob ericu pa sem ostala tiho in se pretvarjala, da ga ne vidim. tako je potekalo vse do osemnajstega leta. takrat sem hodila na gimnazijo, saj sem bila za svoje pojme dovolj pametna in splošno razgledana, tiha punca, ki ni imela prijateljev. no, sama jih nisem želela, saj sem bila dovolj depresivna in zasanjana ter prestrašena, da bi lahko kakšen večer pohajkovala naokoli. zato sem celotne dneve preživela doma, v okolici hiše, samo da nisem imela stika z ljudmi, ali pa se je samo zaklenila v sobo, kjer sem tiho vzela bleščečo stvar, ki se je ob oknu bleščala kot najmočnejši sončev žarek, le da srebrne barve. to je bil nož. sanjarila sem, da bi se pokončala, a sem še čakala na boljše čase, čeprav vanje več nisem verjela. vendar imam še danes skrite majhne zarezice, ki so pretrgale zgornjo plast kože in pustile rdeče sledi za vse čase. ko sem pri devetnajstih končala gimnazijo, sem napisala dolgo, obsežno sporočilo za mojo sestro, da ji povem, kaj se je skozi vsa leta dogajalo. vsaka podrobnost se je skozi pero prelila na list porumenelega papirja, kateremu sem še priložila sliko. vse skupaj sem zložila v kuverto, ki je bila napisana na njeno ime, in jo skrila pod odejo na njeni strani postelje. vse sem pospravila v torbo, in s prihranjenim denarjem odletela proti port charlesu, v ameriko, samo da bi ostala skrita vsem, ki sem jih kdaj poznala.

spremenila sem si ime: najprej so me klicali lucia. vendar sem bila polnoletna in sem imela vse pravice do spremembe. zato sem se poimenovala lenora, ki je umetniško ime, kar pa sem sama želela biti - umetnica, gledališka igralka. šolala sem se za balet in petje, prav tako pa za igranje, kar sem imela v malem prstu. najprej sem začela igrati v manj znanih musicalih, kasneje pa že v svetovnih hitih. in to sem jaz tudi danes. lenora, ki je premagala depresijo ter sledila svojim sanjam. in uspela sem. čeprav sem še vedno zelo prestrašena in tiha oseba, se ljudem pokažem kot hladno dekle, ki postreže s sarkastičnimi komentarji in želi glavno besedo. tako skrivam svojo preteklost, moje skrivnosti in zgodovino pa nihče ne pozna. no, samo jaz.

MAXFACTOR! • 3/4 YEARS • pm