 lizzie bradford
Število prispevkov : 62
Reputation : 31
Join date : 02/10/2012
 |  Naslov sporočila: hocking, elsie charlotte Tor Okt 02, 2012 9:06 am | |
|  twenty four - mayberry - kindergarten teacher - straight - jennifer lawrence Vam lahko povem skrivnost?
Ne mislite da to počnem ker vam zaupam, to bi bila res prava redkost. Ne, to počnem ker hočem da nekaj razjasnimo enkrat za vselej. Veste kaj je najtemnejša in največja skrivnost ki jo imamo razvajene hčerke bogatašev ko pohajamo naokrog z dizajnerskimi torbicami in se prevažamo v limuzinah?
Pod kožo smo krvave kot vsi ostali. Šibke smo kot vsi ostali. Srca imamo strta kot vsi ostali.
In to skušamo skriti kakor vemo in znamo. Večina mojih prijateljic, mogoče bi morala reči bivših prijateljic to počne tako da postanejo totalne psice in ledene kraljice ki nikogar ne pustijo blizu. Pod njihovo čudovito fasado pa se skrivajo prestrašena dekletca ki samo čakajo kdaj bo nekdo ugotovil kako zelo zjebane se. Kako vem? Ker sem bila včasih ena izmed njih. Pa pojdimo lepo počasi po vrsti.
Moje ime je Elsie Hocking, in če se sprašujete kje ste slišali moj priimek naj vas hitro razsvetlim – moj oče je Adam Hocking. Ja, tisti Adam Hocking. Ne bom se pretvarjala da je bilo odraščanje v moji družini tako zelo težko, pravzaprav je moja družina ena izmed tistih redkih stvari ki jih res obožujem v mojem življenju. Ker si je moj oče na tiho, no včasih kar zelo naglas, vedno želel fante mislim da sem skušala to nekako kompenzirati in postati njegov nadomestni fant. Ko sem imela pet let se je rodila moja mlajša sestra in oči se je počasi nekako sprijaznil z dejstvom da mu fantek pač ni usojen, kar je samo še potrdil prihod moje najmlajše sestre dve leti kasneje. Do takrat je mami že posredovala in končno preprečila očetu da nas je nehal oblačiti v fantovska oblačila in nas voziti na vse nogometne tekme. Okej, zadnje ne drži – še vedno se skupaj odpravimo na tekmo vsaj enkrat na mesec kjer sedimo na tribunah – samo najboljši sedeži – in skupaj uživamo v slabih nachosih in pivu. Ne vem kdo je bolj pomagal pri dejstvu da smo postale tako razvajene – oči ki si je vedno želel da bi lahko imele vse in dejstvo da je imel denar da nam je to lahko omogočil, ali mami ki nas je navdušila nad dizajnerskimi oblačili ko bi se morale še igrati z barbikami. Do svojega trinajstega leta sem vedela razliko med Oscarjem De La Rento in Prado, znala izbrati popoldne dodatke in za vedno odpisala ogljikove hidrate. Ste zgroženi? Počakajte, nič se niste slišali.
S prijatelji ki sem jih imela sem se počutila kot da sem na vrhu sveta. In verjemite mi da smo bili. Do šestnajstega leta sem za sabo pustila že mnogo stvari – svojo nedolžnost, prve izkušnje z alkoholom, drogami in eksperimentiranji z dekleti. Zabavali smo se na zasebnih jahtah, na oddih hodili na Ibizo, moja kreditna kartica pa že dolgo časa ni imela več mesečnega limita. Težko rečem kaj se je takrat z mano dogajalo osebno, niti o tem času nimam jasnih spominov dogodkov. Vse je nekako zavito meglo zabav in fantov ki so se vrstili pred mano. Biti na vrhu družbene lestvice ti da edinstven občutek kot da si lahko privoščiš vse, kar sem tudi si. Ko pogledam nazaj mislim da sem bila ena izmed tistih tipičnih hudobnih deklet ki jih lahko vidite v ameriških filmih, in lahko rečem da me je včasih sram kaj vse smo s prijateljicami počele. No, spet sem jim rekla prijateljice. A v tem trenutku ne najdem boljše besede zanje. Kako opišeš ljudi s katerimi si si najbližje, ki vejo tvoje skrivnosti za katere takrat misliš da so pomembne in jih zbiraš kot gradivo proti njim da ga lahko potem uporabiš če se kdaj sprete in jim zapičiš nož v hrbet takoj ko vidiš priložnost za napredek? Mislite da se mi to ni zgodilo samo zato ker sem bila popularna? Očitno nikoli niste bili najstniško dekle če niste vsaj nekaj ur preživeli v dekliški kopalnici in izjokali svoje oči ker vam je nekdo rekel da ste debeli, ali pa o vas razširili nesramno govorico. A vse to me je naredilo močnejšo in osebo kakršna sem danes. Spet se prehitevam, kot mi je v navadi, do tistih resnično groznih stvari sploh še nisem prišla.
Oči mi je vedno govoril da morajo stvari biti še malce hujše preden so lahko boljše, in točno tako je bilo z mano. Na nek način me je naše mestece utesnjevalo in držalo skupaj, vse te spone pa so popolnoma razpadle ko sem prišla na univerzo. Če sem doma še vedno igrala popolnega angelčka – okej mami in oči sta že dolgo časa vedela da to še zdaleč nisem, a dokler sem imela lepe ocene in me nista prevečkrat morala reševati iz težav sta bila zadovoljna. Ne vem kaj se mi je zgodilo na univerzi, mislim da je edina stvar ki me opiše 'girls gone wild'.
Nespametna kombinacija denarja, neumnih prijateljev in mišljenja da si nedotakljiv me je pripeljala do nekaterih strašanskih brezen v mojem življenju, tu pa govorim predvsem o moških. Verjetno že zmajete z glavo in si mislite 'rich girl daddy complex' a vam lahko zagotovim da temu ni tako. Nikoli nisem imela občutka da me moj oče nima rad, vedno je bil ob meni ko sem ga potrebovala, na vseh šolskih baletnih predstavah in govorilnih urah. Zato iskreno mislim da je z mano resnično nekaj narobe, ko pride do nasprotnega spola. Ko rečem da izbiram slabe moške je to majhen delček resnice. Sprva je tu šlo za bogataške mulce ki so me prevažali naokrog v dragih avtomobilih, ki jim zame ni bilo mar in so z mano delali kot včerajšnjimi smetmi. Potem so stvari naraščale do te mere da sem se zbujala v hotelskih sobah zraven obrazov ki so mi bili tuji, niti nisem vedela kako sem se tu znašla. Potem pa je njihova starost naraščala, vplivnejši kot so bili, bolj kot so mi bili nedosegljivi, bolj sem si jih želela. Mislim da ne razumete nivo sprevrženosti o kateri govorim, očetovi prijatelji, ki so bili pri nas na družinskih piknikih, očeti mojih sošolk… Bila sem izven kontrole in nisem prepričana kaj bi se zgodilo, kako bi se moja zgodba odvila če se nebi zgodil tisti usoden dan v hotelski sobi. Mislim da sem imela okrog enaindvajset let, bila sem le še na eni izmed mnogih zabav polnih drog, alkohola in fantov, s katerim sem tudi odšla v njegovo hotelsko sobo kjer sem ga čez nekaj ur nemočno opazovala ko je skoraj umrl zaradi prevelikega odmerka. Ena zelo glasna vožnja do urgence in nekaj najbolj groznih ur čakanja kasneje sem izvedela da bo z njim vse dobro, in ko sem se kasneje pogovarjala z policisti da bi jim dala svojo izjavo sem zgroženo ugotovila da ne vem niti njegovega imena kaj šele ostale osebne podatke. Dan, ki mu od takrat naprej govorim samo 'incident' za katerega vesta samo moji sestri, je verjetno za vedno spremenil moje življenje. Oddaljila sem se od družbe, preselila v študentski dom iz mojega glamuroznega stanovanja in čez poletje ko sem delala svoje obvezne ure za javno dobro kot kazen ugotovila da me delo z otroki res veseli. Tako sem brez večjih težav diplomirala, leto potovala po svetu in delala z otroci v sirotišnici, potem pa dobila ponudbo za službo v vrtcu kar doma. Sprva nisem vedela kako točno se počutim o vrnitvi nazaj v domač kraj, med ljudi ki me poznajo kot zadirčno in vzvišeno dekle ki zviška gleda na vse, a na koncu koncev nisem imela izbire. Mogoče se vam zdi da sem zdaj popolnoma spremenjena oseba – nekdo ki potuje po svetu in pomaga otrokom, a na zunaj sem še vedno ista. Še vedno grem enkrat na štirinajst dni k frizerju, še vedno nakupujem v neverjetno dragih trgovinah, moja kartica pa še kar nima limita. Okrog sebe sem pač spet napela spone kot ko sem bila mlajša ki me držijo skupaj, a vseeno me je nenehno strah da iz mene spet pogleda tista črna pošast, moj temni sopotnik ki mi sledi in mi ne da spati. Vsakič ko vidim moškega ki mi je všeč se v meni prebudi nelagodje saj vem da mora biti z njim nekaj pošteno narobe in edin način da preživim je popoln celibat.
Vem da sem rekla da vam bom povedala samo eno skrivnost potem pa sem jih naštela kar nekaj, in tu je tudi tista največja. Popolna dekleta še zdaleč nismo popolna. Samo zelo, zelo dobre smo v skrivanju svojih napak.
mimi - twenty one - 7+ - none (: |
|
 sandra
administrator
Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012
| | Naslov sporočila: Re: hocking, elsie charlotte Tor Okt 02, 2012 3:48 pm | |
| umf umf umf, like i said yesterday - jennbear is divine. :3
obožujem, kakšen lik si naredila iz preproste vzgojiteljice in hockingova dekleta so definitivno med mojimi najljubšimi canoni.
opis je, seveda, potrjen! head over here, da claimaš vse malenkosti - that gorgeous face, ime za likom, a crib. potem si lahko odpreš plot page in se pridružiš ostalim. :3 ta-dah! |
|
