Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Naslov sporočila: pauline & patrick [market] Čet Nov 08, 2012 8:05 am
saj ne, da je pretirano skrbel za svoje zdravje, toda tu in tam je kljub vsemu zavil na tržnico, kjer je nabavil svežega sadja in zelenjave vsaj za par dni. že res, da je bil vse to kasneje prisiljen vreči stran, ker mu hiter tempo življenja in polno natrpan delovnik, pač nista prizanesla, in je zato vse pogosteje večerjal kar v bolnišnični kantini, kosilo pa je ničkolikokrat kar izpustil. če se ne bi pred leti odločil za drzen in naporen poklic kardiologa, bi mogoče pristal nekje med otroci, kot pedagog ali kaj temu podobnega, prav gotovo pa bi še vedno bil prisiljen živeti v družinski hiši, ki je bila vsekakor dovolj velika za vse 'otroke' staršev gallagher. seveda so ptički že zdavnaj zapustili gnezdo, le patrick se je malce pogosteje vračal tja, pa še to zgolj zaradi sage, ki jo je sam tudi praktično vzgojil in zato do nje vendarle čuti nekaj več odgovornosti. mogoče tudi zato, ker temnolaska nekako leze po njegovih stopinjah in sam si seveda ne želi, da bi jo kdo pri tem oviral. kakorkoli že, tega dokaj toplega oktobrskega dne, ki se je sicer nevarno bližal koncu, je bil zmenjen z učiteljico, ki jo je spoznal pred meseci in z njo spletel neko posebno vez, ki je sicer ne bi mogel poimenovati obojestranska privlačnost; med njima ni bilo neke strastne kemije, zaradi katere bi komajda držala roke proč drug od drugega, temveč pristno prijateljstvo, ki se je sicer zdelo kot nekaj več. bila je dosti mlajša od njega in ravno to ga je mogoče preveč spominjalo na tistikrat, ko se je brezupno zagledal v eno izmed praktikant v bolnišnici. in prav ta je bila kriva, da je patrick to jutro pisal pauline in jo povabil na sprehod. nekako je to bila njegova spretna taktika, namreč pred službo definitivno ni nameraval sedeti v kakšnem zakajenem pubu, dosti raje se je sprehodil po mestu, nabavil vse tisto, kar mu je v hladilniku manjkalo, in za to je potreboval primerno družbo. kakšen izmed njegovih kolegov bi ga, če bi izvedel, da ga kliče zato, počil po nosu, pauline pa je bila nad idejo navdušena. očitno sta le imela več skupnega, kot je sprva mislil.
in ko jo je v daljavi zagledal, je pospešil korak in jo z desnico privil v prijateljski objem. »no, tole pa je bilo hitro. upam, da te nisem zmotil med popravljanjem kakšne kontrolke, ampak nujno sem potreboval žensko družbo. malce neumno z moje strani, ampak sem upal, da bom za nakupovanje sadja lahko navdušil kakšnega kolega, pa mi ni šlo preveč dobro, vsi so me pustili na cedilu,« je potarnal, po izmenjavi vseh možnih vljudnostnih fraz in vprašanj. pauline je tega dne izgledala naravnost čudovita. še nikoli poprej nanjo ni gledal s tega vidika, toda v objemu jesenskih barvnih trendov, je izgledala preprosta in simpatična. verjetno je pri tem drobno vlogo igralo tudi dejstvo, da je pred par dnevi vnovič srečal erin, dekle, ki mu je glavo zmešalo pred leti, sedaj pa mu je pod nos vrglo vse mogoče in ga popolnoma razdražilo. »prav nič se mi ne ljubi, in meša se mi že od teh dežuranj, ampak danes je vsaj moja zadnja nočna,« si je svetlolasko poskušal nekako izbiti iz glave, toda ko je pogled uperil v pauline … jo je žal videl tudi v njej. »in po tem bom imel vsekakor več časa tudi zate,« se je zarežal in postavno prijateljico dregnil pod rebra, potem pa se ga je le-ta oklenila pod roko, in skupaj sta, nekako tako kot vsak novonastali par, nadaljevala pot ob tržnici. »večkrat boš morala piti na obisk, naslednji teden sem nekaj dni celo prost, zakaj se ne bi oglasila na večerji.« takrat se mu je nekako zazdelo, da pauline pravzaprav deluje nekako tako kot njegovo dekle. povedal ji je lahko prav vse, verjetno več kot marsikateremu kolegu, z izjemo seksa, pa mu nudi prav vse tisto, kar moški najbolj potrebuje.
tagged: pauline
wade bradford construction worker
Število prispevkov : 83 Reputation : 62 Join date : 07/10/2012
Naslov sporočila: Re: pauline & patrick [market] Ned Nov 11, 2012 9:14 am
Če je odštela dve zgodnji jutranji uri, ki ju je preživela na svojem delovnem mestu, je celoten dan dejansko preživela precej uživaško. Zjutraj se je odpravila v knjižnico, kjer je preživela čas preprosto tako, da se je izgubila med knjižnimi policami in se naposled le vrnila domov s celim kupom novih knjig, ki se jih je nekako navadila zlagati na okenske police, ki so bile zdaj že polne takšnih ali drugačnih knjig. Vzela je prvo iz kupa ter si pripravila skodelico čaja, ki jo je popila ob branju prvih stotih strani, ki so jo povsem pritegnile in na njen obraz zarisale tisti zamišljen izraz, ki se ga niti ni zavedala. Počutila se je prav domače, sploh zaradi dejstva, da je bila knjiga pisana v francoščini, kar je pri svetlolaski vzbudilo občutek domačnosti in je ponavadi vodilo v to, da je še dan ali dna govorila s posebej izrazitim francoskim naglasom, ampak glede tega si ni mogla pomagati. Njena brata sta že izgubljala naglas, ona pa je zaradi mešanice dejstva, da je zaradi službe še vedno redno govorila francosko in seveda tega, da je bila francoska literatura pomemben del njenega življenja, naglas še vedno imela.
Potem pa se je odločila, da si bo privoščila kopel. Navsezadnje, zakaj pa ne? Dan se je prevešal proti večeru in tako ali tako ni imela posebnih načrtov, poleg tega pa je naravnost uživala v trenutkih, ko se je lahko potopila v toplo in odišavljeno vodo ter se prepustila svojim mislim. Sama pri sebi se je nasmehnila, ko je njeno telo objela voda, a jo je že po nekaj trenutkih zmotil pisk telefona, ki ga je iz navade prinesla v kopalnico. Ozrla se je na zaslon, potem pa se je čez njen obraz zarisal širok nasmešek, ko je spregovorila samo nekaj besed, se nemudoma spravila iz banje ter se na hitro oblekla v temno obleko do kolen, ki je bila pač prva stvar, ki jo je zagledala, se uredila in z nekoliko razmršenimi lasmi zaradi sušenja odkorakala iz hiše proti tržnici, s pogledom pa je med obrazi iskala tistega, ki jo je sploh spravil iz hiše. A očitno jo je Patrick zagledal prej, kot bi ona njega – že v naslednjem trenutku se je znašla v njegovem objemu in po svoji navadi mu je pritisnila poljub na lice. »Nakupovanje sadja, veš da,« se je preprosto morala nasmehniti. Vedno znova jo je znal presenetiti in morda je ravno zaradi tega nanj hitro začela gledati kot na zelo dobrega prijatelja.
»Nisi me ravno zmotil med popravljanjem kontrolk,« je rekla in uprla pogled v njegove oči, »temveč med prijetno, vročo kopeljo. Ampak hej, ni problema,« je skomignila z rameni. »Navsezadnje greva nakupovat sadje,« se je namuznila in ga povsem samodejno prijela pod roko, medtem ko sta zakorakala proti sadju, ki jo je po svoje zares zabavalo, obenem pa je še vedno pozorno poslušala Patricka. »Oh, saj bo bolje,« se je odzvala na njegove besede s svojim optimizmom, ki ga je ponovno našla šele pred nekaj meseci in kar jo je po svoje vedno znova razveselilo, saj je bila preveč dolgo prepuščena vsem, o čemer se nikomur tukaj ni niti sanjalo – ampak ravno to je bila dobra stvar novih mest, kajne? »Mm, večerja. Vsekakor sem za, vedno me je zanimalo, kakšne so tvoje kuharske sposobnosti,« se je zasmejala in potisnila pramen svetlih las za svoje uho, da ji ni oviral pogleda. Ponovno se je ozrla okrog sebe in se nato obrnila proti Patricku. »Torej, sadje. Katero sadje iščeva?« se je pozanimala in rahlo privzdignila svojo obrv. »Tvoje najljubše sadje?« se je pozanimala in ga premerila s pogledom, potem pa se je namuznila. »Jabolka? Banane? Jagode?« je ugibala, potem pa se je njena dlan spet oklenila njegove roke, ko ga je nežno potegnila za seboj proti eni izmed stojnic.