ivanov, viktor nikolai

Naslov sporočila: ivanov, viktor nikolai Tor Okt 09, 2012 2:26 am

viktor nikolai ivanov

ivanov, viktor nikolai Douglas_b_zps79e07427

25 - kiev, ukraine - coctail club owner - heterosexual - douglas booth

"pizda! pa še kaka kletvica bi se našla. uf jej, saj vem. če se ne motim, me sedaj gledate s tistim postrani pogledom, in se sprašujete kako zelo slaba je morala biti moja vzgoja. no, pravzaprav se niti tako zelo ne motite. od vzgoje, ki so mi jo namenili moji starši nisem prav veliko odnesel. in glede na to, da mi nikoli ni bilo namenjenih tistih pet minut slave je bilo živo sranje vse kar sem lahko storil, da so mi posvetili deset minut pozornosti. za razliko od mojega slavnega starejšega brata, za katerega sem prepričan da ste že slišali - valentin dmitri ivanov, sem bil jaz že od nekdaj tista črna luknja v naši družini za katero je bilo vsem žal, da se je sploh pojavila. v otroštvu je še nekako šlo skozi stvar in v šoli sem kot vsi drugi smrkavci tudi sam povzročal težave, dekletom pogledoval pod krila, in z nogometno žogo zbil kup oken. moje otroštvo je bilo več ali manj tako kot pač del otroških sanj vsakega fanta, ki si je želel da mu starši čim manj težijo. na srečo sem imel tako mamo, ki se ni jezila za vsako pasjo figo, oče pa je bil humorist, zaradi česar so ga imeli radi vsi sosedje in znanci. bili smo tista pritegnjena družina, katere starša sta bila znana po neštetih prepirih, ki so se slišali na cesto, otroci pa smo bili krivi za razne pretepe in pizdarije pri pouku. dovolj mi je bilo, da smo v nastalem sranju podpirali drug drugega. bil sem mlad, precej svoboden tič človeka, s katerim se starša nista kaj preveč ubadala, a tako je bilo z vsemi. bili smo štirje otroci, dve dekleti in dva fanta - in nihče izmed nas v življenju ni pokazal pretirane nadarjenosti za karkoli. starejša sestra in brat sta bila tako rečeno glava družine, ko staršev ni bilo doma in midva z zoyo sva bila potem tista na katere so letele batine ker se nisva držala njunih pravil. ko sva bila z valentinom mlajša sva se pogostokrat odpravila v skejt park in me je potem on učil trikov zaradi katerih so se punce kar lepile name. čeprav je bilo na žalost velikokrat tako, da je bila meni všeč kaka punca, ki je potem kot čebela na med poletela k valentinu in se posmehovala moji nerodnosti.
verjetno je bilo to nekaj mesecev po njegovem rojstnem dnevu - in kot valentin pravi so ga sredi skejtanja ujeli modni skavti in mu ponudili ne vem kako zelo plačano delo. če vprašate mene sem mislil, da se mu je popolnoma utrgalo. a potem je prišlo nenadno potovanje v ameriko in kar naenkrat sva od otrok v ukrajini ostala samo še jaz in zoe. najprej se niti nisem tako zelo pritoževal. družina je od tega dobila precej veliko denarja in skoraj sem bil prepričan, da ha bo obsesija na manekenstvo minila. nisem mu zameril uspeha, pač pa njegovega egocentričnega obnašanja in nadnaravne smopodobe, ki se je pojavila po določenem času, ko je bil že skorajda "ufuran" v celotno zadevo. kar naenkrat je postal glavna atrakcija družine in nikomur ni bilo več mar kaj sem počel jaz in kako pozno sem prišel domov. najsi sem bil še tako pijan ali zadet, s svojim obnašanjem sem bolj kot ne sprožil poglede starejših gospa in ne mame ter očeta. valentin sem, valentin tja, vsaka njegova beseda in vsak njegov korak sem opazoval s prezirom v očeh. nisem se prav veliko ukvarjal z njim, a vsake toliko časa se je pojavil na naslovnicah modnih revij in mama je potem od navdušenja skakala do stropa in revijo pokazala vsakemu sosedu, ki jo je imel vsaj malo namena poslušati. po tihem sem bil vseeno srečen tako zanj kot zanjo. ne glede na vse skupaj sem mu privoščil kajti le kdo ne bi rad užil vsaj koščka slave in sijaja?
in kako je danes s tem? no, nekaj let za tem se je v ameriko selil še preostali del družine ivanov. s svojim bratom smo tako precej izstopali v mestecu kamor smo se preselili. amerika kot sama mi je všeč. blišč in tehnologija sta veliko bolj napredna, pa tudi dekleta so tu veliko bolj sproščena, ko kaki izmed njih sežeš pod krilo. nimam kaj dosti drugega reči kot le to, da sem se počasi navadil na ameriški ritem vsakodenva. na eni izmed ulic sem odkupil staro, zaprašeno stanovanje in ga preuredil v coctail bar kamor ljudje zahajajo ob petkih zvečer. pa da vidimo, kaj mi bo življenje še pomolilo pred nos."

eustace - 15/16 - 3+ - charlotte st. cloud :3

Naslov sporočila: Re: ivanov, viktor nikolai Tor Okt 09, 2012 2:44 am

good luck with the second charri! opis je potrjen. you know the drill. tukaj izpolni obrazce and you're good to go! (: