kit marshall
Število prispevkov : 74 Reputation : 24 Join date : 06/10/2012
| Naslov sporočila: jennifer & nikolai [monmouth coffee] Tor Okt 16, 2012 8:01 am | |
| tagged: jennifer, dear notes: oh, another lame-shit. pardon, babe :3
jutra rjavolasega nikolai-a so se ponavadi pričenjala precej jalovo. bujenje z budilko je bila ena redkih stvari, ki jih je resnično sovražil z dna srca. rezek zvok aparata, ki ti skorajda razpara ušesno votlino - zveni precej znano, imam prav? stanovanje s čemer se je svetloba nežno dotaknila na pol razgaljenega telesa, ki je ležalo na stari težki vzmetnici oblečeni v bombažno posteljnino. soba je bila na videz videti precej zanemarjena. male lesne živalice so že precej zdelale leseno iz hrasta narejeno omaro in predalčnik. miza je bila videti kot iz treh plat zložena skupaj, nič kaj prida čudovitega ni bilo na njej. nekako je bilo že logično, da je imela vsaka stvar v tem malem stanovanju svojo zgodovinsko vrednost in le malo reči je bilo zares novih. eden izmed razlogov je bil namreč denar, zaradi katerega je trpela marsikatera reč ki se ji je nik odpovedal. no, brez pretiravanja. ni bil ne vem kakšen revež ki bi si komajda privoščil hrano za preživetje, je bilo pa res da je bil glede nakupovanja precej velik skopuh.
luči, ki so ponoči obsevale cestni vrvež so sedaj počasi ugasnile in prečudovito vreme je zajelo cel mayberry. ljudje so se zatekli spet na ulice in nekaj tistih, ki so preživeli divjo noč je odšlo na dolgo medvedje spanje. tokrat nikolai pač ni bil eden izmed njih. dolg in naporen teden v baru katerega lastnik je bil prav on, je terjal svoj davek - zasluženi vikend. bil je popolnoma prost, brez kakršne koli obveznosti, skorajda kot lastovke, ki so se naselile na obrobju njegovega okna in mu ob jutrih voščile za dobro jutro. kot bi mignil je ob zvoku hreščeče budilke sunil pokonci in se na ves dah pretegnil, kot bi v neprijeten položaju zaspal za celo leto. za nekaj trenutkov je stopil v kopalnico in si umil zobe, ter obraz. svežina hladne vode ga je še dokončno zbudila. na stolu so visele jeans hlače, ki jih je oblekel, ter iz omare je nase nadel rdečo majico s kratkimi rokavi in v izrezom. lenobno se je sprehodil do omarice z hrano, a le-ta je bila bolj kot ne prazna. razen mesec dni starih kosmičev, ki jih po pravici povedano brez mleka niti ni maral in čipsa z okusom česna in nachos sira je bila omarica prazna. v hladilniku je stalo postano mleko in nekaj sira in salame. povsem naveličan vsega skupaj je v žep zatlačil usnjeno denarnico in se odpravil v kavarnico na obrobju mesta kamor je ponavadi zahajal ob poznih popoldnevih, ko se mu je zahotelo po sveži skuhani kavi.
k sreči ni bilo posebne vrste in je lahko hitro naročil svojo dozo poživila, poleg pa še dva čokoladna rogljička ki sta bila borne cene. po tem, ko je končno le dobil svoje naročilo je prikupni prodajalki namenil enega svojih prečudovitih nasmehov, nato pa sedel za eno izmed miz ob okno. po kaki minuti ali dve molka, je v prostor vstopila rjavolaska precej poznanega obraza. skorajda osupel je iz sebe komajda spustil zvok in se pri tem ravnodušno zasmehljal "jennifer! si to ti?" z zanimanjem je strmel v prišlo gospodično. ko se je končno le obrnil proti njemu, je bilo več kot očitno da se ni motil. "saj ne morem verjeti, da si to ti. kaj počneš tukaj, ljubica?" je nemočno vprašal in se komajda zadrževal, da ga ni popadel nemočen krohot. oh, ubogo dekle. resnično je bila zgolj ena izmed njegovih žrtev ob katerih je kar čakal kdaj bo izkoristil trenutek in jim napovedal krepko. |
|