ivanov, valentin dimitri

Naslov sporočila: ivanov, valentin dimitri Ned Okt 07, 2012 12:38 am

valentin d. ivanov

26 - kiev,ukraine - model - straight - sexy julian schratter

čeprav me večina pozna kot boleče odkritega in direktnega človeka pri še tako nerodni zadevi, sem pri opisovanju sebe bolj kot ne tiha miška v kotu. vseeno pa sem se s časom moral naučiti odpreti svetu in v modni industriji ustvariti nek svoj jaz, ki da publiki vedeti kdo v resnici valentin ivanov pravzaprav je. sreča je bila na moji strani, ker ljudi s svojo zgodbo ne spravljam v jok s kakšno družinsko tragedijo in tudi ne uspavam jih z neko dolgočasno pripovedjo o tem kako je moja mama znana zdravnica in oče sodnik in kako živimo v kijevu življenje polno razkošja in prestiža. pravzaprav moja zgodba in zgodba moje družine ne izstopa od povprečja. nisem drugačen ne od tebe niti od tistega, ki je sedaj pred menoj vrgel cigaretni ogorek na tla in ga pohodil s peto potem pa nadaljeval svojo pot medtem, ko sem sam gledal še nekaj časa za njim in se spomnil da bi bilo bolj pametno udarjati po tipkovnici in razpredati precej samovšečno o sebi in vas prepričati v to da sem nadvse simpatičen fant s katerim boste uživali mesece in mesece. skratka svoje življenje rad razdelim na tri dele:

prvi del je mojih prvih deset let življenja- brezskrbno otroštvo in paranje živcev vsem okoli sebe. kot otrok sem bil precej živahen in vedno me je bilo povsod , bil sem precej nagajiv in sem včasih iz čiste zlobe razbil mamino najljubšo vazo, ko sem se igral z žogo v hiši spet drugič pa je bila na tapeti moja sestra, ko sem njenim barbikam trgal glave ali pa njihove svetle lase pobarval s črnim flomastrom in je potem pretakala debele in težke solze v maminem naročju sam pa sem moral za tri minute sedeti na vrhu stopnišča in razmišljati o tem ali sem storil prav ali ne. imel sem preprosto cel kup energije, besednega zaklada v primeru ugovarjanja in sikanja nazaj ter živahnost, katero je bilo nemogoče uničiti pa niti s kaznijo ne, večinoma sem samo sedel s prekrižanimi rokami in namrščenim pogledom odšteval sekunde in minute in takoj, ko sem bil spet na prostosti so se mi oči iskrile in zasvetile kakor tisoče zvezd na nebu ob kakšni novi, mamljivi priložnosti za neumnost. spomnim se, da sem nekoč v trgovini ukradel voziček mami iz rok in drvel z njim po trgovini in za seboj puščal škatle kosmičev in čokolade, ki so kar padale po tleh medtem, ko so me lovili skoraj vsi zaposleni in je morala mama plačati kar zajemen denar za storjeno škodo in od takrat so me redkokdaj vzeli sploh kam.

potem s časom preidemo v drugi del mojega življenja v obdobje najstništva, ki je po možnosti za vse zanimivo vendar vas spet ne morem presenetiti s kakšno drastično ali preveč žalostno zgodbo kako sem v tem obdobju popolnoma propadel pod nivo samega sebe. samo spremenilo se je vse in ne samo z mano ampak še z mojim bratom in sestro in nekako sem začel drugače gledati na vse skupaj. sestra ni bila več trmasta in tečna smrklja, kateri sem lahko uničeval najljubše igrače in brat ni bil več nekdo s katerim bi lahko skupaj zabredla v težave in nato krivdo prekladala drug na drugega na koncu pa bila kaznovana oba in se grdo gledala še naslednji dan potem pa se je zgodba v začaranem krogu ponovila. glas se mi je spremenil in tudi moj odsev v ogledalu ni bil več enak kot poprej in koža ni bila več nedolžno gladka, ampak je praskala. skratka spreminjal sem se jaz in okolica okoli mene tudi odnos staršev do mojih traparij, ki sedaj niso bile več razbijanje vaz ampak prej kakšen vonj po prvi cigareti in pijan, glasen prihod domov. saj nisem edini, ki sem tako razvil svoje najstništvo. skratka kmalu sem dopolnil sedemnajst let in tu se je pričelo moje tretje obdobje, ki traja nekako še sedaj dokler ne bo prišlo do naslednje prelomnice.

tretje obdobje ne bi poimenoval po mojem razvijanju iz dečka v fanta in iz fanta v moškega. prej bi poudaril, da sem se za vedno poslovil od rodne ukrajine in se skupaj s sestro odpravil v ameriko. zakaj in kako ? no, lahko bi reklo da se je iz mojega preprostega rolkanja po parku razvila modna ponudba s strani modnega skavta, ki je drzno stopil do mene me prijel za lice in glavo obračal v vse smeri in mi na mestu navdušeno dvignil majico, ter nato samo podal v roke svojo vizitko me spravil na avdicijo in po glasnem navdušenju sem pred seboj skupaj s starši že prebiral rekordno pogodbo, ki bi prinesla še tisoče drugih in bi priskrbela vse družinske člane za vso njihovo življenje. nikoli o tem nisem razmišljal in moram priznati da sem do takrat bil precej stereotipen, kar se tiče modelov. ne bom zanikal, da jih večine nisem videl kot gejov ali pa vsaj biseksualcev in z iq-jem pod povprečjem. šele, ko sem sprejel ponudbo in se spravil na letalo z roko v roki skupaj z mojo sestro sem se zavedal, da ni tako in da sem tudi sam sedaj model. zveni preprosto, kajne ? dobro priznam tukaj se mogoče malce razlikujem od tistega modela s cigaretnim ogorkom, ki je stopil mimo mene in tebe toda vse to me ni popolnoma nič spremenilo.

kljub vsemu pred objektivom še vedno stojim jaz, fant z veliko mero samozavesti in odkritosti. nadvse obožujem izzivanje in provokacije, nič me ne sprovocira bolj kot dobra debata s katero lahko pridobiš večino moje naklonjenosti in pozornosti, kajti spadam med precej komunikativno in družbeno-socialno bitje. ne maram pospravljati za sabo, ker se bolje znajdem sredi razmetanega kaosa in ker je moje življenje vedno v pogonu se mi sploh ne splača imeti vse lepo urejeno, ampak zgolj pripravljeno na novo dogodivščino v mojem življenju. verjetno je dobro omeniti, da ne prenesem ljudji, ki se dnevno pritožujejo nad propadlim življenjem in iščejo le smiljenje v očeh drugih, namesto da bi dvignili svoje riti in naredili kaj produktivnega zase in za svojo okolico. ne prenesem pa tudi ljudi, ki krivdo radi prenašajo na druge samo zato, ker nimajo dovolj jajc po domače povedano da bi priznali lastno napako in jo poskušali popraviti. obožujem pa spontane ljudi, ki ne živijo po nekem koledarju in planerju, ampak preprosto pustijo toku dogajanja da jih popelje kamorkoli jim je usojeno. rad imam pozitivno obsijane ljudi okoli sebe in nekoga, ki rad živi aktivno in razgibano življenje. preprosto rad imam ljudi, ki so kot jaz- drzni, pozitivni, spontani in aktivni, ter so v neprestanem pogonu tudi, ko jim to ni potrebno biti, ki bodo raje odšli peš namesto s taksijem do mesta in, ki ne potrebuje skomercializirane zadeve kot je klub samo zato, da bi preživel petkov večer.

delujem kot prijetna oseba, kajne ? vendar vseeno znam tudi sam pošten trd zalogaj sploh odkar sem prišel v ameriko in se trudim, da v majhnem mestu ne bi vzbujal prevelike pozornosti in na svoja pleča prenesel kakšno neumno nepotrebno govorico. rad se zaletavam z glavo v zid ( pa ne dobesedno *smeh*) in delujem mnogokrat nepremišljeno in včasih, ko se še najbolj trudim da ljudi ne bi prizadel storim prav to kljub vsem trudu. in čeprav sem romantična oseba in ne spadam ravno v kategorijo bad boy took my heart away tudi nisem ravno vzoren primerek fanta. sem oseba, ki se ne mara vezati iz enega samega razloga- ne, ker ne bi verjel v ljubezen samo sem oseba v stalnem pogonu in nikoli nisem popolnoma prepričan kje bom naslednje jutro in kar se tiče zvez na razdaljo sem totalni neuspeh-been there, done that, never go back.

alma - 17 - 5/6 years - sweet teresa lombardi

Naslov sporočila: Re: ivanov, valentin dimitri Ned Okt 07, 2012 12:56 am

yaay, your 2nd one. ti že zdaj povem, da se bo artemis oglasila naokrog, ko jo opišem. :3 both models and both foreigners. fun fun. skratka dečko je super in izgleda božansko. opis je potrjen, kar skoči claimat vse potrebno. ^^