mestnim družabnim dogodkom se je ryan ponavadi raje izogibal. še predobro je namreč vedel, da so ti dogodki tako zelo idealni za razne mestne goflje, ki spremljajo vsak tvoj korak. tega pa se je rjavolasec izogibal v velikem loku. toda tokrat je bilo drugače. plesni maraton je bilo sicer zadnje, na kar bi z veseljem šel, ampak ko se je iz čiste radovednosti ustavil pri mestni oglasni deski, da bi videl prijavljene, je njegovo oko ujelo eno zelo, zelo poznano ime. čez ustnice mu je šinil nasmešek, ko je avtomatsko vpisal svoje ime pod njenega. nato je moral le še poklicati bivšega sošolca, ki je bil eden od organizatorjev dogodka, ter ga prositi, da ga je dodelil z njo v par. na srečo se je elina odločila, da tudi njej ni do plesa, tako da je bil zelo zadovoljen, ko je odhajal proti prostoru, kjer se je odvijalo to tekmovanje. z rjavolasko bosta eden od dveh parov, ki bo v tistih 24 urah moral poskrbeti za vse ostale tekmovalce, da se bodo držali pravil. nič lažjega, je pomislil sam pri sebi, ko je iz bližnje kavarne vzel dve kavi za sabo, ter, medtem ko je stopal proti dvorani, naredil iz ene nekaj požirkov temne in močne tekočine. štiriindvajset ur brez spanja je bilo tudi zanj precej dolga doba, tako da je moral poskrbeti za to, da ne bo vmes zaspal.

»pozdravljena elina, kako smo kaj danes na ta čudovit dan?« je z nasmeškom pozdravil rjavolasko, ko se ji je pridružil ob robu plesišča ter ji podal drugo kavo. »se mi je zdelo, da je pametno čim prej začeti s kavo. dokler nama bo še pomagala. imam občutek, da bova morala proti koncu kofein dozirati direktno v žile,« je z nasmeškom še pristavil ter jo namuznjeno pogledal. »sem opazil, da sva dodeljena v par. zame vsekakor ne bi moglo biti boljše,« je z očarljivim nasmeškom še rekel ter s pogledom ošinil množico pred njima. »tole bo pa dolgotrajno,« je zavzdihnil, kot da bi se šele takrat zavedal, v kaj se je spustil.