Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 22 Reputation : 4 Join date : 30/11/2012
Naslov sporočila: chelsea & valentin [music shop] Pon Dec 03, 2012 8:45 am
for Valentin
Še sama ni vedela, kaj jo je pičilo, da se je nekega novembrskega dne odpravila v glasbeno trgovino in si jo želela ogledati do zadnjega kotička. Najbrž je bila to zgolj nostalgija, ko je med brskanjem za pozabljenimi stvarmi našla nekaj starih gramofonskih plošč, ki so pripadale še njenemu očetu in se takoj nato spravila še nad kopico cd plošč, ki jih je imela zvrščene na polici v dnevni sobi. Te so bile zadnja leta res zgolj samo zato, da se je na njih nabiral prah in da je bil prostor lepo zapolnjen, saj je večino svoje glasbe imela na računalniku, telefonu in najnovejšem ipodu, ki si ga je lastila že dober mesec. Le redkokdaj se je zgodilo, da je ob poslušanju glasbe s cd plošč obujala spomine na najstniška leta, ko je skoraj vsak mesec zapravila celo premoženje za nakup ene izmed njih in jih preposlušala tolikokrat, da je znala že vse pesmi na pamet. Poleg knjig je bila glasba vedno ob njej, da ji je pomagala smukniti iz realnosti in sanjariti tudi podnevi. Lahko bi celo rekli, da je vztrajno zbirala in kopičila stvari, ki so ji pomagale pobegniti iz realnosti in jo pustile živeti v nekem namišljenem svetu, kjer se je dogajalo samo tisto, kar je ona želela in kakorkoli pač si je to zamislila. Nič ni šlo narobe in vedno si je predstavljala, da je kričala besede, ki jih v resnici ni upala niti povedati naglas, da bi jo kdorkoli slišal. Skozi glasbo je izražala svoja čustva in skozi knjige razvijala svojo domišljijo. Ravno zato ji je bila družba knjigi n glasbe ničkolikokrat boljša od dejanske družbe, s katero sicer ni bilo nič narobe, a kljub vsemu ni bila tako dobra kot tista, ki je bila plod njene domišljije. Čeprav bi jo zaradi njene manjše obsedenosti po pobegu iz realnega sveta zlahka označili za nekoliko noro ali pa vsaj za izredno nesocialno, pa Chelsea to še zdaleč ni bila. Še vedno je imela kup prijateljev in pogosto je bila obkrožena z ljudmi, ki se še niso kvalificirali kot prijatelji. A od nekdaj je znala v trenutku preklopiti in ločiti kaj je tisto, kar si je sama izmislila in o čemer je samo sanjarila in kaj se je v resnici dogajalo okrog nje. Ravno zato nihče te njene nuje po 'pobegu' ni jemal kot nekaj resnega in zaskrbljujočega. In zaradi vse te nostalgije, kako se je začelo njeno obdobje maničnega kupovanja cd-jev, se je spontano odločila, da si bo tistega dne vzela nekaj časa in se napotila proti glasbeni trgovini, kjer so poleg cd plošč prodajali tudi gramofonske plošče, kar je bila sicer že izredna redkost, in še nekatere inštrumente-med njimi je bilo daleč največ kitar, ki so jih imeli razobešene po stenah. Le te so bile tudi prva stvar, ki jo je zagledala, ko je vstopila v veliko in prostorno, a še vedno prijetno trgovino na vogalu ceste. Od nekdaj je oboževala kitare in že odkar je kot majhna punčka prvič slišala soseda igrati nanjo si je želela, da bi se naučila igrati tudi ona, a enostavno nikoli ni bila prepričana, če bi si z očetovo plačo lahko privoščili njene obiske glasbene šole, predvsem pa nakupa inštrumenta, zato tudi nikoli ni upala očeta moriti še s tem in se je temu raje odpovedala. Sicer pa je imela še celo življenje pred sabo, nihče ni rekel, da je prepozno, da se kdaj dejansko nauči igrati na kitaro. Po tem, ko si je zbirko kitar dodobra ogledala, se je preselila na drugi konec, kjer so imeli zgoščenke. Na hitro je premerila moško pojavo, ki je prav tako stala pred policami z zgoščenkami in se nato posvetila tistemu, kar jo je dejansko pripeljalo do te trgovine. A še preden bi uspela prebrati naslov prvega albuma, jo je nekaj v njej dregnilo, da naj še enkrat pogleda, kdo je pravzaprav stal poleg nje. In res je še enkrat pogledala, a tokrat je bila njena pozornost popolnoma prikovana na postavo poleg nje, ki je več kot očitno ni opazila, zato je še vedno dopuščala nekaj možnosti, da se je njen um zmotil. Razmeroma neprepričljivo je s tihim in mirnim glasom spregovorila:»Valentin?« Njen pogled je bil še vedno usmerjen na 'neznanca' in v trenutku, ko se je domnevna oseba obrnila, je nehote in opazno zazijala. »Kaj...kaj ti počneš tukaj?« Je nekoliko zajecljala, kar sicer ni bilo v njeni navadi, a enostavno očitnega presenečenja pač ni mogla prikriti.
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: chelsea & valentin [music shop] Pet Dec 07, 2012 3:26 am
tagged is his miss chelsea sorry for waiting and lame :3
bilo mu je všeč, ko je preprosto našel čas, da se je podal celo tudi sam po potrebnih nakupih. po navadi je na potovanjih jedel le hotelsko hrano in vse ga je že čakalo pred vrati, praktično se človek niti ni mogel naučiti dostojnega kuhanja in, če ne bi imel neke posebne ljubezni do kuharskih podvigov bi sedaj zažgal še najbolj preprosto omleto. tako je vstal v že lenobno in temno jutro, ko se je na oknih nahajala jutranja rosa in ga je samo še dodatno opomnila na oktobrsko vreme, ki je počasi že prehajalo v pravo novembrsko in lahko je čutil praznično občutje tu doma. samo nekako ga je skrbelo, da ne bo ravno sedaj moral oditi in dom pustiti ponovno daleč za seboj. in tokrat ne samo dom ampak tudi artie, ki se je očitno trdno odločila končati manekensko kariero in se odločila posvetiti vsemu tistemu, kar je zapustila pred leti. bila je pametna ideja, toda sam ni imel nobenega razloga zakaj bi ostal tu in živel življenje v mestu, ter preprosto sameval in se trudil prepričati samega sebe, da je sedaj pripravljen da se ustali in svoje življenje usmeri v neko pravo smer. nekako tudi, če je iskal razlog ga ni našel in venomer je raje odpotoval in izginil za nekaj mesecev potem pa se ponovno vrnil, našel novo energijo in potem znova v enakem tempu. roke je vtaknil v žepe svoje jakne, ko ga je jutranji mraz že pošteno prijel in se počasi pričel razgledovati po tržnici sredi katere se je znašel. potreboval je nekaj dobrin in rad je imel sveže, sicer je dvomil, da je bilo tu kaj bolje kot v trgovinah, a vsaj prepričanje da je, je bilo tu. ni ravno bil primer človeka, ki bi ob jutru pil energijske sadne napitke in jedel jabolko iz zdravstvenih razlogov. treniral je pač toliko kot je moral za manekensko postavo ni pa se preveč ukvarjal s svojim videzom, nekako svet mode na njega ni pritiskal kaj preveč in mu ni bilo ravno usojeno imeti koščeno postavo, na srečo. po krajšem sprehodu po tržnici je nekje v daljavi njegovo pozornost pritegnila trgovinica na katero je skoraj pozabil, da dejansko sploh obstaja še v mestecu in njegovo pozornost je imela popolnoma. glasbena trgovina je bila ena izmed njegovih priljubljenih krajev nekaj let nazaj, ko je bil večino časa še doma in je imel dejansko pravi dom ne pa hotelsko sobo. kot mulec je tukaj kupil svojo prvo kitaro in veselo igral na njo, ter dejansko sanjal kako bo manekenska kariera samo odskočna deska za njegovo glasbeno. zmotil se je na celi črti, toda v njemu je trgovina prebudila toliko nostalgije. stekel je čez cesto in zavil takoj proti vhodu, kjer so se vrata odprla pod njegovo težo, ko je pritisnil na kljuko. takoj ga je pozdravila stena polna kitar, ki so v njemu prebudile spomine in na drugi strani police polne plošč različnih izvajalcev. kmalu pa njegov pogled ni bil posvečen samo trgovini in obujanju spominov, ampak svetlolasi postavi, ki je ponovno narisala v njegovih mislih sence spominov iz preteklosti. previdno je stopil bližje in jo dregnil dovolj močno, da je to ona občutila in se naposled obrnila proti njemu, kjer je že počival na njegovem obrazu presenečen pogled in udomačen nasmešek. » chelsea,« je dejal njeno ime v pozdrav in se še bolj nasmehnil, ker se več kot očitno ni zmotil in je bila resnično ona. » nazadnje, ko sem preveril živim tukaj, « je odgovoril na njeno vprašanje. njenega obraza je bil vesel. vedel je, da nista končala v kar se da najboljših odnosih in se je nekako izneveril na celotni črti s svojo kariero in njunim odnosom, toda nikoli ni mogel zanikati da do svetlolaske ni gojil določenih čustev v preteklosti. » hm, si dobro ?«