chelsea austen
Število prispevkov : 22 Reputation : 4 Join date : 30/11/2012
| Naslov sporočila: chelsea & ella [fountain] Pon Dec 03, 2012 10:01 am | |
| for Ella
Ni bila ravno največja privrženka nakupovanj, a včasih se je enostavno zgodilo, da ji je izredno ugajalo preživeti urico ali dve med oblekami v najrazličnejših trgovinah. Spet drugič pa nakupovanja ni prenesla. Že po prvi trgovini je bila lahko tako utrujena in sita vsega, da je bila dobra samo še za poležavanje na kavču in zapravljanje časa z gledanjem televizije. Tokrat je bilo tako, da si je manjšega nakupovanja malo zaželela in se tudi odpravila v nakupovalni center, a ni imela resnega namena kaj kupiti, saj ničesar ni nujno potrebovala. Ponavadi se je nakupovanja lotila s prijateljicami, saj je rada imela ob sebi nekoga, ki ji je povedal, ali ji določen kos oblačila pristoji ali ne, če sama tega ni mogla dobro oceniti. Tistikrat pa se je odpravila kar sama, saj se ji nekako ni ljubilo organizirati celotnega popoldneva, ki se nikoli ni zaključilo z obiskom trgovin, ampak ponavadi kar v najbljižjem baru na kakšni pijači ali dveh in prijetnem klepetu. Kakorkoli, dan je bil tako ali tako že na polovici in ker do tiste ure ni naredila ničesar koristnega, se je odločila, da je čisto vseeno, če zapravi še drugo polovico dneva za stvari, ki so bile čisto pristranskega pomena. In tako se je sprehajala po velikem nakupovalnem centru, v katerem se je kar trlo ljudi. In predvidevala je, da so bili za to gnečo krivi trije razlogi. Bila je sobota in ob sobotah vsaj večina ljudi uživa v prostem dnevu, ki ga nekateri tudi preživijo ob nakupovanju. Drugi razlog je bil ta, da je bil Mayberry v novembru vedno prvikrat tisto zimo nekoliko hladnejši in da bi ljudje vsaj za nekaj trenutkov pozabili na to, da zima že trka na vrata, so se pač zatekali tja, kjer je bilo še vedno tako topolo, kot bi bilo poletje. In tretja razlaga, zakaj je bilo tako polno, je bilo zato, ker bil tisti dan še posebno mučen. Nikjer nobenih sončnih žarkov, sama sivina in ponekod celo črnina, ki nista obetali nič dobrega. Sama pri sebi se je nasmehnila, ko je hodila po dolgem hodniku in se dejansko vbadala s takimi stvarmi. Še preden bi ji prišlo še kaj bolj neumnega na misel je zavila v prvo trgovino in pričela z ogledovanjem. Ko je približino pregledala vse, kar so imeli ponuditi, je ocenila, da ni nič obetavnega in krenila v naslednjo trgovino. In to je počela še skoraj eno uro, ko sicer še ni bila niti na polovici vseh trgovin, a je ugotovila, da je bila vedno manj navdušena nad ogledovanjem in sklenila, da se odpravi domov in si najde drugo stvar, ki jo bo zamotila še nekaj ur, dokler ne bo večer in se bo mirno lahko zleknila pred televizijski ekran in tam prebedela, dokler je ne bo premagal spanec. Do izhoda se je odpravila po drugi poti, če bi bilo kje slučajno kaj, kar bi jo toliko pritegnilo, da bi tam potrošila še malo časa, a ko je prišla do velike fontane, ki je stala že skoraj ob koncu je ugotovila, da je z nakupovanjem res zaključila. Skoraj bi se že odpravila proti vratom, ko je tik ob fontani zagledala znano postavo. Resda svoje sestre ni videla že od očetovega pogreba, a kljub vsemu bi jo prepoznala kjerkoli in kadarkoli. Navsezadnje je bila njena družina. S hitrimi koraki in nasmeškom na ustih je stopila do Elle in jo z navdušenjem pozdravila: »Ella! Zakaj mi nisi povedala, da si v mestu?« Na hitro jo je objela, nato pa se zazrla v svetlolasko in jo še vedno nekoliko osuplo gledala, saj je bila zagotovo ena izmed zadnjih oseb, za katero je pričakovala, da jo bo srečala kjerkoli v Mayberryju. |
|