 katie thompson
actress
Število prispevkov : 153
Reputation : 49
Join date : 25/10/2012
 |  Naslov sporočila: anderson, lois madeline Čet Okt 25, 2012 10:43 am | |
|  24 - mayberry, nc, us - theatre actress - heterosexual - karlina caune "torej se ne spomniš ničesar? ničesar zadnjih, uh, reciva - šestih mesecev?"
"ne."
"se ti kakšni spomini bledo prikazujejo?"
"ne."
"in nobenih deja-vujevskih občutkov nimaš?"
"ne."
"kako se ob tem počutiš?"
"želim si, da bi me ljudje nehali spraševati take stvari. kako naj se počutim, ko pa se nenadoma zdi, kot da mi je polovico možganov preprosto odneslo? počutim se razgaljeno, počutim se neumno, kot da sem v četrtem letniku, pa še ne razumem snovi za peti razred. včasih se mi zdi, da se česa spomnim, pa se večinoma izkaže, da si preprosto izmišljujem. vprašam mamo, recimo, če se je to in to kdaj res zgodilo in pove mi, da se ni. potem me vpraša, zakaj sprašujem, in rečem ji da kar tako, brez razloga. vem, da ji je težko, ko jo sprašujem take stvari. najbrž si misli, glej jo, ni samo izgubila spomina, še zmešalo se ji je, revica uboga. pa ja, želim si, da bi se mi zmešalo, bilo bi veliko lažje."
"kako to misliš?"
"ne vem.. mogoče bi ljudje potem od mene manj pričakovali.."
"kaj je tvoj zadnji jasni spomin?"
"ne- ne vem.. delali smo predstavo v charlottu.. spomnim se, da je bil grozljiv polom, ravno smo dobili nove verzije tekstov, ker se je režiser odločil za alternativni konec in.. hm, brali smo in heath, to je režiser, je bil precej na trnih, prepričan, da nam v tako kratkem času ne bo uspelo in.. ah, potem sem.. mm, morda sem klicala mamo ali.."
".. ne spomniš se najbolje?"
"vse se mi zdi pomešano."
"te je strah?"
".. česa?"
"da se spomini ne bodo vrnili? da bo za vedno ostal košček tvojega življenja skrit?"
"vas ne bi bilo?"
"in kaj boš naredila zdaj?"
"nekoga moram poiskati."
"koga?"
"če vam povem, se vam bom zdela nora."
"povej mi."
"nekdo me je moral potegniti iz avta in poklicati rešilce."
"morda si sama zlezla ven, preden si se onesvestila."
"ženska, ki se je vozila v drugem avtu, je rekla, da je videla nekoga."
"toda tudi ona je bila nezavestna.. ji verjamete?"
"na tej točki ne vem več, čemu naj verjamem. nič ni več.. resnično. počutim se kot tujek v neznančevih sanjah. nobenega nadzora nimam nad ničemer."
"in zato hočete najti svojega princa na belem konju?"
"ko tako rečete, je slišati tako nesmiselno."
"je smiselno?"
"ne vem. kaj bi vi naredili, če bi bili na mojem mestu? mislim, v teater ne morem ravno nazaj, tako ali tako sem na bolniški še do naslednjega leta, sploh pa ne vem, če se bom lahko vrnila. mislim.. pojma nimam, kaj sploh delam. cel kos mojih možganov je šel, razumete. kaj naj sploh mislim, če ne morem misliti s svojimi možgani ampak z možgani izpred dveh let in pol!"
".. in v komi ste bili štiri dni?"
"ja."
"zanimivo."
"neizmerno. za vse vas, ki samo od zunaj spremljate situacijo, seveda. zame je ob sami misli na to zmeraj znova, kot da na novo umiram."
rosemary - 19 - loads and loads - matteo lombardi & benjamin hampton |
|
 sandra
administrator
Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012
| | Naslov sporočila: Re: anderson, lois madeline Čet Okt 25, 2012 9:26 pm | |
| and now i'm distubringly excited. this'll be great. :smitten: opis je potrjen, sure thing, izpolni še obrazce and you're good to go.  |
|
