wicked night club,

Gost

~This post is for Tristan.
~Like i say.. My first post is always lame.

Zadnje čase ni več ravno ločil dneva od večera. V noči je delal(če bi njegovi službi sploh lahko tako rekli) ali pa se zabaval, podnevi pa je spal. Urnika sta bila kakšno leto povsem zamenjana in do zdaj ga ni motilo.
Ura je bila že kakšnih 10, ko se je Mike končno zares dvignil iz postelje. 10 zvečer! Kdo se zbuja ob takšnih urah? Tokrat je bil k sreči vsaj pri sebi doma. Z sebe je odrinil odejo, ter se počasi dvignil in stopil od okna kjer je dvignil žaluzije. Sonca, ki bi osvetlil prostor kot po pričakovanjih ni bilo, zato je raje prižgal luč. Pogled na apartma je bil skorajda grozljiv. Vrjetno bi stanovanje bolje preneslo bombo, kot pa Mikea. Povsod so ležale obleke, od majic pa do nogavic; povsod po policah se je že nabiral prah, da o kuhinji sploh ne govorimo. Kdaj je že nazadnje pomil posodo? Naenkrat se je stanovanje zdelo premajhno in zadušljivo. Kot ponavadi, kadar je bil čas za pospravljanje. In zato je moral čimprej ven. Navsezadnje se bo kmalu začela predstava.
Ledena voda, ki je pod tušem stekla nanj ga je popolnoma osvežila ter zbudila in tako je imel spet tisto energijo kot ponavadi. Samo obleče se še in bil je pripravljen. Pripravljen na kaj? Na vsakdanjo rutino, ki se je včasih zdela že malo dolgočasna. No so bili dnevi v mesecu, ko je takole mislil, toda bili so redki in večinoma jih je prespal. Danes pa je naj bi prišla celotna skupina družic in tako ni smel manjkati. Se bo pa seveda prej rahlo napil, da se mu dan oz. noč, ne bo zdela več tako pusta. In poznal je pravi kraj in tam že res dolgo ni bil. Mogoče pa bi bil zdaj primeren čas, da obišče prijateljico, ki je delala kot natakarica.
"Taxi!" Rumen avto je počasi pripeljal pred blok in Mike se je usedel na zadnja sedeža."Wicked club." je hitro zamomljal in šofer je pritisnil na plin. Kupiti si moram že enkrat ta motor. Počasi mu je šlo na živce, da je bil odvisen od tujega prevoza, čeprav njegova denarnica motorja ne bi preživela. Je pa za čuda vedno prenesla kakršne koli prepovedane substance.
Ravno tako kot je prej pritisnil na plin, je zdaj šofer pritisnil na bremzo, da se je avto ustavil tik pred klubom, pred katerim je bila že manjša vrsta, čeprav se noč niti po pravem še začela ni. Toda ogrevanje se je za mulce, ki so bili tukaj, začelo najverjetneje že ob šestih. Ali pa so vsaj bili od takrat tukaj, saj je kazalo da jih vratarji ne mislijo spustiti not. No ja, Mikea so tako ali tako poznali vsi, zato je bil noter brez kakršnihkoli težav. Glasba je bila še dokaj tiha in na plesišču le peščica ljudi. Večina jih je sedela in pila. Sam si je poiskal prazen stol ob baru. Do njega je stopila natakarica. Toda ni kazalo, da bi bila to Julia. Pa saj ne more vedno dobiti tistega kar hoče."Gin z tonikom." je naročil in v tistem je opazil, da je pogled njega moški srednjih let. Kako dolgo je že bil tukaj? Ali pa je šele prišel.."Težek dan?" je pazljivo vprašal, da se ne bi vsiljeval ali kaj podobnega.

Naslov sporočila: Re: wicked night club, Sre Nov 28, 2012 2:51 am

tag: mike
note: i'm sorry for the long post Very Happy

and for yours...it's OK. it was my inspiration. Wink

Prekleto dolg dan je bil za njim. Vlekel se je kot najdaljša kača. Gruče dijakov, ki so se dirjajoče trle po hodnikih srednje šole, so mu šle tistega dne že pošteno na živce. Hodil je po hodniku, dekleta pa so se obračala okoli svojih osi, ko so stale ob omaricah in se hihitale v manjših skupinicah. Ne bi mogli reči, da je bil narcističen, je pa imel po odzivih žensk, na njegovo prisotnost, tisti faktor, ki je privlačil tako mlada kot starejša dekleta. Pa vendar mu za to kratko malo ni bilo mar. Že se je zgodilo, da je do njega pristopila njegova učenka z nespodobno ponudbo, katero je vsakokrat zavrnil. Njegovo delovno mesto mu je pomenilo več kot srečanje z eno izmed čednih dijakinj. Za to službo je trdo garal in je ni imel namena izpustiti iz rok. Garanje v službi se je pokazalo kot negativni dejavnik v njegovem zasebnem življenju. Vse manj časa si je vzel za sorodnike, prijatelje in dekleta. Njegov prosti čas je bil v celoti zapolnjen z izobraževanjem. Bil je zares predan in ambiciozen, kar se je zadevalo njegovega profesorskega dela. Bil je deloholik. Z manjšimi napakami.
Kazalec na uri je odbil devet zvečer, ko se je vračal proti stanovanju v centru mesta. Iz šole se je kot po navadi odpeljal z javnim prevozom, saj je stanoval dovolj blizu, da je osebni avtomobil lahko uporabljal le za osebne namene. Med te so v glavnem spadali obiski lokalov v večernih urah, obiski prijateljev ter njegovih dobaviteljev. Ravno danes je bil eden izmed tistih dni, ko je bil dogovorjen za prevzem paketka.

Že samo sedenje na avtobusu, vedenje, kaj se bo zgodilo že čez nekaj minut ter njegovo nestrpno pričakovanje paketa ga je spodbudilo, da je prebral še zadnje strani knjige avtorja Johna Steinbecka, Vzhodno od raja. "Vrhunsko." je izdavil, ko je dokončal še zadnji stavek. Prispel je na ciljno postajo in izstopil. V stanovanju je odložil službene stvari in se z avtom odpeljal do ceste, ki so jo imenovali old windsor road. Na bližnjem parkirišču je ugasnil avto in nestrpno pogledoval uro na roki. Bil je v bližini parka, kjer je bil domenjen za sestanek. Vsakih nekaj minut je njegov pogled šinil iz ure ter nato skozi vetrobransko steklo. Osebe, s katero bi se moral dobiti, še vedno ni bilo. Zmanjšal je glasnost glasbe, ki se je vila iz radia in priprl vrata avtomobila. Tako bi lahko morebiti slišal premike, ki bi se dogodili v okolici avtomobila.
V daljavi je čez čas ugledal visoko, temno postavo in se široko nasmehnil. Stopil je iz avtomobila, zaprl vrata in se odpravil osebi nasproti. "Pozdravljena." je z nasmeškom pozdravil in ji z roko pomignil na bližnjo potko, ki se je vila po parku. Bilo bi zares očitno, če bi si dobrine izmenjala takoj, brez vsakršnega pogovora. Bila bi sumljiva za ljudi, ki so se sprehajali v daljavi. Prikimaval in odgovarjal je na njena vprašanja, jih nekaj zastavil tudi sam, vmes pa sta si izmenjala vrečko in denar. Ko sta se zopet približala avtomobilu je še pomahal v pozdrav in sedel v avto. Razmišljal je že, da bi se odpravil proti domu, vendar je bila noč še dolga, zato si je zaželel nekaj časa zase. Zopet je stopil iz avtomobila znamke Audi in ključ v ključavnici obrnil v desno.

Nekaj prerivajočih se mladeničev je že stalo pred vrati nočnega kluba, ko je sam stopil v vrsto. Ni mu bilo potrebno čakati dolgo, saj ga je varnostnik prepoznal in ga tako prerinil v ospredje. Glasba je bila ravno prav glasna, da si se lahko pogovarjal z ljudmi v diskoteki, prav tako ni bilo preveč ljudi, tako da si lahko brez skrbi hodil po lokalu, vedoč, da ti ne bo čez nekaj sekund v naročju pristala pijača. Stopil je do stranišča in se, čeprav je to za moške nenavadno, zaklenil v stranišče. Imel je drugačen namen, kot ga ima večina, ki odide na toaleto. Iz žepa je potegnil vrečko in z majhno škatlico v obliki flaške, zajel bel prašek, ter flaško z vsebino pospravil v notranji žep jakne. Iz vrečke si je nato na roko, oziroma na jamico v roki, ki se naredi, če iztegneš palec in kazalec, natresel nekaj praška, ter prislonil nosnico in vdihnil prašek. Z robčkom se je obrisal in pospravil preostalo vsebino v vrečki za hlače. Odprl je vrata in odšel proti točilnemu pultu. "Veliko točeno."

Minilo je nekaj minut, ko je začel prihajati v stanje zadetosti. Pridobival je energijo in samozavest. V tistem trenutku pa je poleg sebe zaslišal moški glas in v isto smer obrnil glavo. "Vsak dan je težak. Toliko dela in premalo časa." Nasmehnil se je in moškemu podal roko. "Tristan." je samozavestno dodal in pograbil kozarec. "Ti? Nisi videti ravno izmučen, zato ne bi rad stavil, da si imel težaven dan." Njegov jezik je, čeprav človeka sploh ni poznal, tekel kot namazan. "Si dostikrat tu?" je še vprašal in spotoma naredil požirek mrzlega piva.

Gost

~This post is for Tristan.

Pričakoval je že kakšen nesramen odgovor v smislu brigaj se zase ali daj mir. Vsaj to si večinoma dobil, ko si se poskušal zaplesti v pogovor. Sploh če je bilo videti, da ima oseba slab dan. Še njemu je bilo sram priznati, da je imel nekaj takih dni in takrat je prav nesramno odgovoril komu. Ampak na splošno pa je skušal biti prijazen, tudi ko so mu šli vsi na jetra. In očitno je to poskušal biti tudi moški zraven njega. Toda jezik mu je kar tekel in dan vrjetno le ni bil tako težak. Ali pa je bil temnolasec precej dober igralec in je to odlično skrival. Toda za njegovimi očmi je bila vidna iskrenost, da se ne pretvarja kot večina ljudi na tem svetu pa še. V njegovih očeh pa je bilo še nekaj.. Toda v trenutku njegovega nasmeha pač ni mogel ničesar prepoznati. In ni ga brigalo ali se ga tikalo. Možakarja ni poznal, zakaj bi torej karkoli povprašal. No poznal ga ni do naslednjega trenutka, ko se mu je predstavil."Ne poznam, zato ti bom mogel verjeti na besedo." je po pravici odgovoril. Zakaj bi se poskušal pretvarjati, kot da pozna težko vsakodnevno rutino in da ga življenje izčrpava, ko pa bi se slej ko prej izkazalo, da nič od tega ni res. Laži so še vedno kmalu prišle na dan. Sploh, ker je bil grozen lažnivec. Ali pa se nikoli ni posebej trudil. Se je pa vseeno trudil, da ne bi nihče nikoli izvedel preveč o njem. Bil je slab lažnivec toda dober v skrivanju. Zaenkrat mu je šlo dobro, sploh, ker nikoli ni nihče preveč vrtal vanj. Mike ga je še pravočasno postavil na njegovo mesto.
"Mike." se je še sam predstavil ter stisnil ponujeno roko. Moški je imel trd stisk in ravno po tem si velikokrat prepoznal kaj si oseba misli. Trda roka in samozavesten pristop-trdna in samozavestna oseba; mlahava roka in bebav nasmešek-kakšno presenečenja ha, nezainteresiran človek.
"Dneva sploh nisem še imel. Čakam na noč." V dlani je veselo vrtel svoj kozarec z ginom in na vsako minuto naredil manjši požirek."Nekako se bolje znajdem zdaj." je zamomljal ter skomignil z rameni."Ti bom zjutraj povedal kako težavna je bila noč." Čeprav so bila poznanstva ali celo prijateljstva iz diskotek redka kot diamanti. Se spoznaš z človekom in se ga na mrtvo napiješ potem pa na žalost vse pozabiš. Tako da je bila majhna verjetnost, da se bosta zjutraj pogovarjala o noči. Ne bosta se je spomnila, vsaj po njegovih izkušnjah.
"V tem klubu bolj poredko. Rekel bi, da nima duše. Ali pa DJ preprosto ne zna vrteti glasbe." To je bila pač težava večih klubov. Imeli so povsem čudne ljudi za glasbo, ki so skakali po zraku in se drli v mikrofon ter nabijali glasbo pri tem pa so vsi pozabili, da na plesišču ni več nobenega. Take je naravnost sovražil. In v tale klub je nehal hoditi prav zaradi enega. Zdaj ga ni bilo več in spet je bil tukaj Mike. Toda novi DJ je bil skoraj tako grozen kot prvi. Klub res nima sreče."Pa ti? Ljubitelj klubov?" je vprašal ter pogledal naokoli. Nežno modra svetloba z nekaj blagimi laserskimi lučmi je dajala ravno pravo vzdušje za normalen pogovor pa še čez glasbo se ni bilo treba dreti kot sraka.

Naslov sporočila: Re: wicked night club, Pon Dec 03, 2012 11:30 am

note: i'm sorry for late post and for the lame one...pisala sem ga dva dni skupaj...brez pravega navdiha. :/ hope you'r ok with it.

Pokimal je ob njegovem odgovoru in se nasmehnil. Nato se je zagledal v izzivalno oblečeno natakarico, ki je skakala levo in desno okoli točilnega pulta. V klube je večinoma zahajal ravno iz tega razloga, da spočije svoje oči in mogoče za nekaj minut pozabi na svoje delo, ki mu je bilo v življenju najpomembnejše. Še vedno pa je poslušal sogovornika, ki je stal na njegovi desni. Všeč mu je bilo, če so se ljudje postavili na njegovo desno, saj je imel tako več možnosti za dober udarec, če bi ga človek pripeljal do tega, da bi moral uporabiti svojo silo. Pa vendar je v trenutnem stanju ne bi mogel uporabiti, pa če bi si še tako zelo želel. Ko je droga začela preplavljati njegov sistem in začela učinkovati, so se njegove motorične zmožnosti za kratek čas odklopile od tega sveta in so njegove misli odplavale daleč, daleč stran. "Aha." zdrznil se je ob zvoku svojega glasu, nekajkrat pomežiknil in odvrnil pogled iz natakarice. Sam pri sebi se je zasmejal, saj je bil prepričan, da so njegovo strmenje lahko opazili vsi, ki so bili oddaljeni nekaj metrov. "S čim se torej ukvarjaš?" je vljudno vprašal, saj ni želel podati napačnega mnenja, ki bi lahko poostril ozračje. Še manj pa si je želel konfliktov. Deloval mu je kot zelo sproščen človek, čeprav je človeka zelo težko soditi po prvem vtisu, ki je lahko dober, nato pa se drastično spremeni. Nikoli ne veš kdaj se pogovarjaš s serijskim morilcem ali kakršnim drugim psihopatom. "Verjetno bo dobra. Seveda, če je ne boš končal v tem klubu." obrnil je telo proti mešalni mizi ter pogledal po plesišču. Čeprav je bil klub že napolnjen, je še vedno vse skupaj delovalo nekam odmaknjeno. Plesalo je le nekaj ljudi, saj je bila glasba dokaj umirjena in nasploh je delovala čudno za nočni klub, v katerih se po navadi vrti glasna glasba, ki ljudem preprečuje verbalni stik vendar povečuje fizičnega. Vedno se mu je zdelo smešno in zelo neokusno, ko so pijani fantje pristopali k dekletom in njih nadlegovali. Kje so bile manire? V klubih jih ni bilo. Pa so se dekleta res prišla samo nastavljati in so si želela seksa, če so se odšle na zabavo?

"Točno tako." je pokimal ob negativni kritiki na DJ-ja, ki je vrtel glasbo. "Mogoče je začetnik." je dodal in se ob tem široko nasmehnil. Malo je pobrskal po mislih in se spomnil, da začetniki niso ravno nujno slabi, kot DJ, ki je tokrat skrbel za glasbeno vzdušje. DJ-je katere je poznal, so znali vrteti mešalko tako, da se je ljudem na plesišču zmešalo. Sam je bil ljubitelj rocka in vse kar je bilo iz njega izpeljano, vendar si je včasih, predvsem v mlajših letih privoščil zabave, ki so temeljile na techno in house glasbi. Hitri ritmi so pospešili bitje srca, plesišča pa so bila polna vriskajočih in poskakujočih ljudi. Namrščil je čelo ob starih spominih in si poizkušal predstavljati, kako bi bilo, če bi zopet odšel na eno izmed takih zabav. V starih časih take zabave nikoli niso minile brez prepovedanih substanc, saj so vedno poizkušali vzdržati prav vse do jutra, ko so klub že zapirali.

"Ljubitelj ravno ne,…" je začel in dvignil kozarec s sedaj že nekoliko toplejšim pivom in srknil nekaj požirkov, ter kozarec položil nazaj na pult. "…v starih časih sem bil, današnji obiskovalci klubov pa so,…no predvsem mlajši." Pomisli je, kako bi bilo videti, če bi v enem izmed klubov srečal katerega od njegovih učencev, čeprav bi bilo to praktično nemogoče, saj nihče še ni bil polnoleten. Zaradi bivših učencev pa se ni ravno sekiral, pa vseeno bi bilo videti čudno, če bi on kot njihov bivši profesor skakal in se potil med množico na plesišču. "Včasih pomislim, da bi bilo fantastično, če bi se vrnil v stare čase in odšel na kakšno dobro zabavo s techno glasbo. Vendar si tega ne morem privoščiti." Vedel je, da bi si lahko nakopal zelo slab ugled, če bi se izvedelo, da konzumira prepovedane substance. "Predavam na srednji šoli. Zato si tega ne morem privoščiti. Možnost bi bila le, če bi se odpeljal iz mesta, kjer me nihče ne bi poznal." je obrazložil svoje prejšnje besede in skomignil z rameni. Ni mu bilo težko stati za šankom in le od daleč opazovati ljudi, ki so se pozibavali v ritmih glasbe. Niti si ni želel na plesišče, saj njegovi plesni koraki niso bili ravno najboljši. Vse prej kot najboljši, saj so bili zelo slabi. Velikokrat se je zgodilo, da je njegova noga pristala na nogi tistega, ki je bil v njegovi bližini.

Gost

~This post je for Tristan
~Note: Še sanja se ti ne, kok mi je žau za tale pozn odgovor -.- Pa še pohitet sm mogla, tk da je tud kratko da bol ne more bit...

S čim se ukvarja? Odgovora zares ni imel nikoli pripravljenega, ker je velikokrat menilo precej časa preden mu ga je kdo zastavil in v vsem tem času je Mike že zamenjal službo. In vedno je lahko rekel kaj takšnega kot je avtomehanik, natakar ali kaj podobnega. Nikoli še ni rekel, da je slačifant. To je izpadlo čudno, sploh, ker je kasneje izvedel, da on poučuje na srednji šoli. Poklica si nista bila podobna niti v najbolj norih sanjah. Vseeno pa je lahko iz vprašanja izstisnil najboljše kar je lahko."Plesalec sem." je bolj na kratko odvrnil. Veliko lepše se je slišalo. Nekako bolj profesionalno, pa še čista resnica je bila."Dvomim.Da bi končal tukaj je možnost ravno 1:1000." je prepričano odvrnil. Najprej ga je čakala 'služba', potem pa še kakšen kozarček ali dva z prijatelji. Ali pa karkoli druga. Nikoli ni posebej delal načrte.
"Potem bi bilo bolje, če bi klub zaposlil še nekoga, ki bi imel nekakšno mentorstvo." je odvrnil in končno nehal gledati nespretne roke DJ-ja. Mogoče pa so bile res bolj živčne. Mogoče si je želel preveč ugajati, pa ni vedel kako in vse je tonilo v pogubo. Poznal je ta občutek. Še predobro. Ko je prvič stal na odru ga je bilo groza in je zamočil. Imel je zgolj srečo, da je trema zdaj popolnoma izginila. Navadil se je. Prilagodil. Nekateri, vključno z temle DJ-jem, pa niso imeli podobne sreče."Ali pa bi se prej pozanimali koga najamejo." je še dodal in končno ponovno naredil požirek svoje pijače.
Ko je omenil mlajše je pogledal po klubu in se spomnil tiste vrste pred njim. Ja to je bila gola resnica. Starejši so se večinoma zresnili, se poročili in predali to naprej. Bilo je nekaj izjem, ki so se še vedno oklepale mladosti, ampak te so sčasoma propadle. Mike pa.. Bil je že stari maček, preveč izkušen, da bi nekako propadel. To je bil eden od njegovih svetov in ne glede na to, da jih je štel 28, nekako še ni bil za odpad."Srednja? Mater." je zavzdihnil v smehu. Sam bi se z največjim veseljem vrnil nazaj, ampak o soji zabluzeni preteklosti ni hotel razmišljati zdaj."In kaj predavaš?" je povsem neumesno vprašal, ampak enostavno ga je zanimalo. rekel bi kakšno matematiko ali pa še bolj verjetno športno, toda ljudje znajo presenečati."In če se vrneva k temi.. Grem stavit, da bi učenci razumeli, da se je hotel profesor zdivjati. Kakšen ples gor ali dol." Saj bi tudi sam najprej čudno pogledal svojega profesorja, ampak potem bi mu častil kozarček. Sploh pa, glede na to, kaj se vse dogaja po svetu, ni nič čudnega če nek tip, ki mu še ni 30, zapleše ob dobri glasbi."Sploh pa bi plesanju ob tehno glasbi težko rekli plesanje. Bolj divjanje in ne priporočam ga, če nisi pijan. Na to pa bi učenci malo bolj čudno pogledati."Mike je sicer plesal na tehno glasbo in tudi divjal je včasih noro rad, ampak boljši je bil v čem drugem. Street dance je bil bolj njegov stil. Toda nekako je dvomil, da bi plesni koraki šli tudi Tristanu. Samo predstavljajte si omotičnega profesorja, ki bi se naslanjal na šank in poskusil plesati. In bi mogoče malo predobro pogledal še kakšno natakarico.

» rowena night club,
» tenjune night club,
» jamie & liam [rowena night club]
» jacqueline & jimmy [rowena night club]
» amber & jax [the midsummer nightmare club]

wicked night club,

wicked night club,

Similar topics

Similar topics