Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: valentin and artemis Čet Nov 08, 2012 5:32 am
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Pet Nov 09, 2012 11:31 pm
for: her one and only bestie vallie. because she loves him sooooo much much. (: trololo.
Pravzaprav se ni počutila tako nerodno in neprijetno kot je sprva predvidevala, da se bo. Morda je bilo krivo to, da se je v zadnjih dveh tednih pripetilo toliko stvari, da je še sama s težavo dojemala, kaj vse se dogaja okrog nje. Snemanje z Valentinom v telefonski govorilnici se je zdelo oddaljeno že tisočletja, pripetljaj z Damienom v baru in objavljeni videoposnetki milijone let nazaj. Morda je bilo krivo to, da sedaj ni imela ničesar več izgubiti - nameravala je prekiniti pogodbo z agencijo in se vrniti v Mayberry za dlje kot nekaj tednom, o njeni nedolžnosti ni bilo več sledu in odločila se je, da najame svoje stanovanje in se izseli iz družinske hiše. Morala bo poprijeti za delo - najverjetneje v kakšni kavarni kot natakarica, plačevati šolanje, delati srednjo šolo po izpitih, vsekakor ji ne bo dolgčas. Napravila je globok vdih, katerega je pošteno oteževal tesno zavezan korzet in pogladila gube na širokem krilu. Scarlet O'Hara ji je bila pisana na kožo z globoko rdečimi ustnicami in vranje temnimi lasje ter bledo poltjo. In oboževala je steznike ter ogromne obleke, počutila se je kakor iz povsem drugega časa. Boljšega morda. Stopila je za visokega v črnino odetega rjavolasca in z dlanmi prekrila njegove oči, da se ni mogel ozreti nazaj, četudi jo bo nedvomno prepoznal, takoj ko bo spregovorila. ''Grof Drakula. Elegantni in čudoviti kot vedno,'' je zašepetala in stopila na prste, da je dosegla njegovo uho. Kot maneken je bil višji od nje. Običajni moški so se navadno nahajali nekje okrog njene brade. ''Moja kri ti je danes na voljo, na milost in nemilost. Ampak prosim, ne prisesaj se mi na vrat, ker bodo jutri zagotovo kje objavljene fotografije s šokantnim bednim naslovom - Valentin Ivanov, krvoses, ki se ne sveti,'' se je namuznila in odmaknila dlani, da je stopila predenj in napravila kratek poklonček v svoji opravi. ''Scarlet O'Hara, tvoja današnja krvna banka.''
Nazadnje urejal/a artemis lombardi Pet Nov 16, 2012 7:31 am; skupaj popravljeno 1 krat
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Ned Nov 11, 2012 2:22 am
tagged is the girl he loves and cares about artie
svoje vrnitve v mesto si seveda ni predstavljal obdobje, ko se mu bo spremenilo toliko stvari. od dogodka z pauline, katerega si še vedno ni znal najbolje razlagati, do dogodka za artie, ki je v njemu še vedno buril duhove in samo čakal je še na naslednji korak donne, ko mu bo zamešala glavo s svojo trmasto in nepredvidljivo naravo. v tem trenutku je pravzaprav samo sebično čakal na klic iz agencije v želji, da odpotuje in se nekako reši vseh dogodkov tukaj, ter končno seže malo po delu. hoditi naokoli in ob jutru ne vedeti kaj storiti s samim seboj ni bilo ravno nekaj najbolj prijetnega, kot se sicer sliši in edina stvar, ki ga je danes zabavala je bilo iskanje kostuma za dogodek ob večeru. celotna zabava v maskah se je slišala več kot odlično in, ker se je že pri delu moral spremeniti v nekoga drugega, mu tudi sedaj ni bilo težko predstavljati naokoli kot krvoses oziroma sam grof drakula. pravzaprav ga je vse skupaj zabavalo pa čeprav je dvomil, da je za šestindvajsetletnika bilo primerno tekanje naokoli in navduševanje nad raznoraznimi kostumih ob noči čarovnic.
bil je zatopljen v dogajanje, ko so drobne dlani pristale na njegovih očeh in ob tem se je igrivo nasmehnil, še bolj pa, ko je dejansko prepoznal sam ton glasu. » moram se potruditi in prekriti svojo dejansko naravo, « je dejal trdno prepričan, da bo zagledal njen obraz takoj, ko se bo obrnil proti njej. ob njenem naslovu se je moral zasmejati in stresti z glavo. » oh artie mar niso govorili o meni še kaj hujšega od tega ? « je povprašal ter se namuznil, čeprav tega sama ni mogla jasno videti. » se bom potrudil biti čim bolj diskreten. vaša želja je moj ukaz, « in dodal nekaj dramatičnosti v svoj ton besed potem pa končno spet zazrl okolico okoli sebe in temnolasko v precej zapeljivi opravi, ki zagotovo ni pomagala po dogodku v govorilnici. » mm bilo bi te škoda za samo krvo banko, draga, « je dejal ter se še sam priklonil, ter na ustnice narisal svoj nasmešek. » grof drakula, tvoj današnji sluga za izpolnitev vseh tvojih želja, « se je še rahlo pošalil s pogledom proti njeni smeri. » mimogrede videti si božansko. «
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Sre Nov 14, 2012 8:51 am
Morala je samo tleskniti s prsti in že se je ovila v plašč sprenevedanja. Lahko se bo v nedogled pretvarjala, da še vedno stoji poleg svojega najboljšega prijatelja in v mislih ne podoživlja vsakega trenutka nedavnega snemanja modne kampanje, ko se je praktično stopila v malo lužo pod njegovimi dotiki. Vse pogosteje so njene misli odplavale daleč stran in se vrtele okrog določenih moških imen, medtem ko je bilo prav vsako od teh povsem napačno zanjo. Vsi so bili njeni prijatelji. Seks, ljubezen, čustva, vse to bi znalo skrhati vezi prijateljstva in jo potisniti v vode, ki jih ni poznala. Zato bo celotno vožnjo z vlakom nadaljevala s širokim nasmeškom na obrazu in bo v svojem stilu dražila Valentina, kakor da se ni spremenilo prav nič. Resda je bila slaba lažnivka, a igrati je vseeno znala kolikor toliko dobro, vsaj pretekle tedne. Odmaknila je dlani z njegovih oči in stopila predenj, njena roka že prepognjena v komolcu, da se bosta lahko skupaj, z roko v roki, odpravila na vlak, ki jih bo peljal nekam v neznano. ''Hm, pazi kaj govoriš. Zdaj si se zavezal k temu, da izpolniš vsako mojo še tako majhno željo,'' je privzdignila obrvi in se namuznila ob njegovih besedah. Saj ne bo od njega zahtevala nemogočega, a vsekakor se je njegovo malo obljubo namenil izkoristiti sebi v prid. Le kdo si ne bi želel postavnega modela, ki izpolni vse tvoje kaprice? ''In začneva s tem, da moraš danes stati ob moji strani in me braniti pred okostnjaki v omarah. Ah, in pila bova bloody mary,'' se je nasmehnila in se dvignila na enega od vagonov ter za seboj potegnila rjavolasca. Notranjost vagona je bila osvetljena le z bledo lučjo in očitno sta se znašla v neke vrste grobnici. Še vedno ni izpustila njegove dlani, temveč je stopila predenj, da je njen hrbet zdrsnil ob njegov prsni koš in je kar sama zaobjela njegove roke okrog svojega telesa. ''In hvala,'' je spregovorila in se ozrla rahlo nazaj, ''tudi ti ne izgledaš tako slabo.'' Seveda ne. Izgledal je kot prava trofeje moške elegance in lepote, vsekakor ne slabo. ''Hm, mislim, da naju bo vsak čas napadla kakšna mumija.''
Nazadnje urejal/a artemis lombardi Pet Nov 16, 2012 7:31 am; skupaj popravljeno 1 krat
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Pet Nov 16, 2012 6:58 am
tagged is the girl he loves and cares about artie
del njega je bil popolnoma navdušen, da se je artie prikradla za njegov hrbet, del njega pa hkrati ni bil prepričan kako je sedaj z njunim odnosom po tistem snemanju. lahko, da sta odšla kasneje v mcdonalds se nažirala do onemoglosti in se ponovno brezskrbno smejala navadnim neumnostim, vendar je v njemu bil tisti nerodni občutek, da bo vsak njegov majhen dotik vzela drugače kot bi smela in da bi imelo njeno predvidevanje prav. mogoče pa sta bila spet na točki, ko sta si metala pesek v oči in se delala kakor, da sta le najboljša prijatelja in neuničljiv duet, kar mogoče sta bila a še vedno je bil tisti nek čuden občutek v zraku na katerega je hotel pozabiti. » dokler ne boš preveč zahtevna mi ne bo hudega, « je dejal in skomignil z rameni. pravzaprav preveč ni mogla zahtevati, glede na njuno okolico in ponudbo. pravzaprav so vsaj poskušali dobro okrasiti, toda njemu to ni seglo preveč k srcu, kar se je pa tikalo artemis pa bi bil še vesel, če bi kričala ob vsaki novi maski in se stiskala v njegov objem, in spet se mu je to slišalo tako zelo napačno in čudno z nekim stiskom v telesu. » dobro nisi tako zahtevna kot sem mislil, da boš, « se je zasmejal in pokukal proti njej s svojim pogledom v katerem se je mešalo število vprašanj ne samo o njunem odnosu sedaj, ampak tudi o tem kam ju bo ta večer pripeljal. še preden pa bi lahko dodal karkoli ga je že vlekla proti vagonu in ni mogel nič drugega kot, da je sledil njej in se ozrl naokoli po bledo osvetljenem prostoru. njen hrbet je zdrsel ob njegov prsni koš in v naslednji sekundi so njegove roke že zaobjemale njeno telo in ob tem se je preprosto moral rahlo nasmehniti. » oh, da ne bom zardel no, « je dejal ob njeni pohvali in se še enkrat ozrl naokoli po prostoru v katerem sta se nahajala-očitno preveč domišljije je nekdo skrival v sebi. » oh mumija je proti meni navadna ničla, « jo je samozavestno opomnil, da danes ni valentin, ampak grof drakula. » sicer pa kako si artie ? « jo je povprašal s prijateljskim tonom in svojo brado naslonil na vrh njene glave. » slišal sem, da bodo slike vseeno objavili. nekaj materiala je bilo kljub pobegu, « ter udaril čisto mimo s svojo temo pogovora. krasno.
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Pet Nov 16, 2012 7:33 am
''Definiraj preveč zahtevna. Moraš posebej določiti meje, ker sicer... sicer bom mislila, da lahko počnem vse, kar hočem, kadar hočem in kjer hočem,'' se je namuznila in se prav dobro zavedala na katere vse načine je bilo moč razumeti njene besede, to je bil tudi namen. Presneto. Morda se je danes celo malce igrala z njim in ga preizkušala. Sama si ni drznila naglas izreči vseh vprašanj, ki so po glavi rojila obema, in tako je bilo bolje, da na rob privede njega in ga pripravi do tega, da načne to temo. A zaenkrat je izgledalo, da bosta še molčala – vse ob svojem času, torej. ''In mislim, da ob tebi ne bi mogla biti preveč zahtevna. Zlahka bi me dohajal,'' je še dodala skomig z rameni in se v notranjosti vagona zavrtela okrog svoje osi, da se je pri tem zavrtelo še njeno ogromno krilo. ''Hm, danes bo še zanimivo,'' je zamrmrala, ko je opazila njegov nedoločljiv pogled, ki je izrekal vsa tista vprašanja, o katerih je razmišljala prej. Z dlanmi je zdrsela prek njegovi nadlahti, ko so se njegove roke ovile okrog nje in glavo naslonila nazaj na njegova ramena. ''Khm, Valentin Ivanov zna zardevati? To bi pa res rada videla. Ampak... mislim, da je bila ta človeška funkcija večini moških prihranjena. Samo ženske trpimo za boleznijo paradižnikov,'' se je sprva zasmejala ob njegovem odgovoru in stopila korak nazaj, da je bila bližje njemu. Kolikor bližje se je sploh dalo biti. ''V redu sem. Zadnjič sem srečala Calluma, fotografa – ne vem, če se spomniš, enkrat sem z njim delala na neki kampanji in potem smo šli vsi ven? Mislim, da sta šli še Stacia in Nina,'' je s karseda običajnim tonom izgovorila angleževo ime. Nedvomno je sedaj koristila tisto prej omenjeno funkcijo in na veliko zardevala, česar zaradi teme ni mogel videti. ''Super...'' je zamomljala, ko je omenil fotografije, in za trenutek postala na mestu ob krajšem razmisleku, hip zatem se je že zavrtela naokrog proti njemu. ''Prekinila bom pogodbo in dokončno prenehala z delom,'' je bleknila preden bi si utegnila premisliti in dlani ohranila v njegovih. ''In nameravam narediti šolo po izpitih ter potem iti na univerzo. Ter... rada bi se odselila stran od domačih,'' je dodala še zadnje tri bombe in previdno dvignila pogled k njemu, kakor da je bila celotna odločitev odvisna samo od njegove reakcije.
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Sob Nov 17, 2012 5:38 am
tagged is the girl he loves and cares about artie
» določiti meje tebi ? « je povprašal ter se radovedno zazrl v njo, češ ali to resno misli ali ne, na njegove ustnice pa se je tudi prikradel nasmešek. » samo ne preganjaj me gor in dol, ne zdrobi mi pesti, ko boš prestrašena in ne zahtevaj od mene nemogočega, « je komentiral, ter sklenil roke v prsih s pogledom pa še vedno obstal na njeni ljubki postavi. » vse ostalo ti je dovoljeno, preseneti me. « njene besede so seveda imele dvomljiv pomen, nekako pa je kakršni koli sporen odmislil stran takoj, ko se je spomnil na dogodek v telefonski govorilnici. » hej si pravkar rekla, da sem sam zahtevno bitje ? « in debelo pogledal v njeno smer, kot da tega res ni pričakoval. » not like it, « ter se ob tem užaljeno namrščil kot otrok, ki ni dobil svojega želenega sladoleda. nasmešek pa se mu je takoj prikradel na njegovo šobico, ko je naslonila svojo glavo na njegova ramena in jo je imel v svojem objemu.
» šokantno razkritje, « je dejal in se ob tem zasmejal in nadaljeval : » ah v vsakem pogledu je nam bilo veliko problemov prihranjenih, ki vam ženskam ni bilo. « naenkrat pa je njena bližina bila še večja in ob tem se je počutil kakor, da bi ga nek časovni vlak popeljal nazaj v dogajanje na snemanju, ko niti ni pričakoval, da se bodo zadeve tako zelo dramatično spremenile. ob omembi nekega imena si je poskušal v spomin priklicati še samo podobo, kajti bilo mu je tako znano toda roko na srce je bilo veliko preveč večerov za njim, da bi imel vse v spominu. » hm, ime mi je znano, « je pokomentiral, ter naredil kratek premor predno je nadaljeval : » je to bilo takrat, ko se je nina napila do te mere, da je pričela plesati bo pultu in na koncu padla ? « v spominu pa se mu je izoblikovala podoba nekega moškega s katerim je kasneje pomagal dekletu in jo spravil daleč stran od nevarnih predmetov.
njene naslednje besede so ga definitivno presenetile, kajti tega ni pričakoval, ne po njegovem komentarju malo prej. » toliko pomembnih korakov naenkrat ? « je uspel priti do besede in se namrščil v njeno smer. » od kod ta nenadna sprememba ? « so se ga lotevala nešteta vprašanja. » saj ni zaradi…saj veš…« in namignil zgolj na snemanje med njima.
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Sob Nov 17, 2012 6:41 am
''Se mi skušaš prikupiti, ko takole zagovarjaš moj spol?'' se je namuznila in z blazinico prsta tapknila konico njegovega nosu, ko se je poskušala zasukati naokrog v polovičnem objemu in ji je to končno tudi uspelo. Še vedno je bil prisoten tisti prijeten občutek bližine njegovega telesa in morda je bilo celo bolj prijetno sedaj, ko sta bila oba oblečena od glave do pet in vanju ni zrlo kup ljudi. ''Predvidevam, da so to kazanove govorili feministkam v preteklosti. Da bi jih spravili v posteljo, hm,'' je rahlo priprla pogled v zaigrani sumničavosti, da tudi on poskuša enako storiti z njo. Poljubljanje prijatelja je bilo eno. Seks nekaj povsem drugega in v ta tok misli raje ni niti pokukala od daleč. ''Da... in mislim, da sva se takrat zjutraj, ko so vsi odšli, midva slekla do spodnjega perila in poskušala splezati v fontano,'' je nato prikimala, ko je pravilno ugotovil večer, ko so bili vsi skupaj zunaj in še enkrat uspešno prikrila rdečico ob omembi Calluma. Takrat ji je bilo tako všeč, da sta se oba njena dobra prijatelja spoznala med seboj – sedaj ko je poljubljala ustnice obeh... ni bilo tako pomirjajoče. ''Dobri stari časi,'' se je nasmehnila in za hip pogledala vstran ob njegovem vprašanju. Kako naj bi razložila svojo nenadno željo po svobodi? Pet let je bila v tem poklicu in bila je mnenja, da je storila in videla dovolj. Prav dosti daleč ni več mogla priti in pot je potem vodila samo še navzdol. Ne bi bilo bolje, da odide dokler je na vrhu in jo ohranijo v lepem spominu? ''Že nekaj časa razmišljam o tem, ne vem... pogrešam šolo, Mayberry, družino, življenje, zasebnost, naštevam lahko v nedogled,'' je zavzdihnila in dlani položila na rob njegovih ramen, ko je dvignila pogled in hitro odkimala ob njegovem ugibanju: ''Ne, Vallie. Ni zaradi...'' Očitno nihče od njiju ni mogel dokončati tega presnetega stavka. ''Glede tistega zadnjič... saj sva v redu, kajne? Mislim, ne bova komplicirala in to?'' je nadaljevala in njeni prsti so se pričeli poigravati z ovratnikom bele srajice, ki je nosila krvavo rdeč madež umetne krvi. ''Ker sama vidim samo dve poti – ali sva idiota in se pretvarjava, da nič ni bilo, ali pa izkoristiva tole novoodkrito spoznanje o, hm, medsebojni privlačnosti,'' je tišje dodala in poskusila narediti korak naprej proti njemu, a bila sta tako blizu že sedaj, da je samo znova trčila ob njegovo telo.
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Sob Nov 17, 2012 10:39 pm
tagged is the girl he loves and cares about artie
» no, če niso hoteli tvegati so morali poiskati kakšno bolj varno pot kako priti do dekletovih hlač, se ti ne zdi ? « je podal svoje vprašanje in se zazrl v njo, oči pa rahlo zaprl ob njenem sumničavem pogledu predno je našel ponovno svojo pot do besed : » in ne glej tako kot, da sem jaz eden izmed njih ! « ob tem pa si na ustnice narisal droben nasmešek v njeno smer. poljub med njima je bilo eno in, če je sedaj gledal nazaj na dogodek je lahko čisto mirno priznal, da ni malo manjkalo pa bi spozabila na vse okoli njiju in prav to ga je najbolj plašilo, da je sploh razmišljal v tej smeri o dekletu pred njim. presneto z njo je s kolesi dvigoval prah po parizu in se s sladkorno peno v rokah podil po kakšnem karnevalu- ni je pa poljubljal ali skoraj slekel oblačila z nje. » oh da, spomnim se ! « je veselo potrdil in se zasmejal ob trapastem spominu, ki je bil tako daleč nazaj, ko še ni poznal občutka svojih ustnic na njenih in rok, ki so čutile njeno golo kožo pod svojo dlanjo. takrat so stvari nekako bile drugačne, sedaj pa si je samo zatiskal oči, da je še vedno tako.
» če ti tako želiš te bom definitivno podpiral…samo ne bo več isto brez tebe, « je dejal še vedno presenečen nad odločitvijo, ki jo je sprejela in katero si je sam želel že nekaj časa toda nikoli ni zbral dovolj poguma kaj šele razloga, da bi to dejansko storil. družina je nekako že preživela brez njega, kdo drug pa ga dejansko ni tako zelo močno potreboval in preprosto je raje potoval, kot pa se ukvarjal s svojim življenjem in na kateri točki je trenutno. » ne, vse je v redu ni potrebe po kompliciranju, « jo je zaustavil in se kislo nasmehnil. da ni bilo potrebe po kompliciranju, samo ni bil prepričan ali je bilo res vse tako v redu. njeno telo pa je trčilo ob njegovega in bližina je bila še toliko bližja, da se ni mogel upreti temu, da bi z hrbtno stranjo zdrsel po njeni goli koži. » če si tako blizu definitivno ne morem trezno razmišljati, ker je vse kar si želim to, da bi te poljubil, « se je drznil komentirati in ob koncu še rahlo nasmehniti.
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Ned Nov 18, 2012 3:22 am
''Seveda si eden izmed njih,'' je nagnila glavo nazaj in se naglas zasmejala ob njegovem obrambnem tonu. ''Oba dobro veva, kakšen vpliv imaš na ženske – že samo fizično. Kaj šele, ko odpreš usta in začneš govoriti z rahlim naglasom. Iz lastnih izkušenj ti povem, da takrat zbudiš vse metuljčke v trebuhu še tako nezainteresirane ženske,'' je v njegovo ramo zavrtela svoj kazalec. Seveda ona na začetku ni bila niti slučajno nezainteresirana – kako le, ko je imela prav patetično najstniško simpatijo na svetovno znanega manekena. Vendar se je naprej nadvse trudila in se pretvarjala, da je občasne spogledljive opazke ne ganejo. Sčasoma so postale stalnica njunega odnosa in tako je bilo vse do danes. ''Ne bo ti hudega,'' se je njen nasmešek ohladil za nekaj stopinj. Posel je bil zabaven prav zaradi njega in njunih skupnih podvigov v času tednov mode. ''Resno... komaj čakam, da se spravim nazaj v šolo. In med knjige,'' je raje preusmerila pozornost na njej ljubo temo in zraven malce zacepetala na mestu od silnega navdušenja. Ne bo porabila dolgo časa, da nadoknadi snov srednje šole in kaj kmalu bi morala imeti narejeno maturo, nato pa počakati do naslednjega leta za vpis na eno izmed naravoslovnih fakultet v Charlottu. Naenkrat se ji je prihodnost zdela neverjetno svetla, vznemirljiva. ''Se ti nikoli ne naveličaš? Letati iz države v državo, od mesta do mesta. Se nasmihati in odgovarjati na vprašanja. Ali znoreti, ko ti kdo reče, da stoj pri miru in bodi lep?'' se je komaj opazno namrščila in gubice so se samo poglobile ob njegovem vprašanju. Da, stala je presneto blizu in se oklepala njegovega vratu. Da, nazadnje sta bila v tem položaju... njene ustnice so same poletele do njegovih in pritisnile rahel poljub. ''Oprosti,'' je zamrmrala, ne da bi se umaknila in napravila malce bolj pogumno gesto, ko je prosto dlan zakopala v njegove lase in potegnila njegov obraz bližje po vnovičen poljub. ''Hm, kaj si rekel? Nekaj povezanega...'' se je nasmehnila za hip, ko je prišla do diha: ''...s tem?''
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Ned Nov 18, 2012 5:50 am
tagged is the girl he loves and cares about artie
samo debelo in užaljeno je pogledal proti njej, čeprav svojega smeha ni mogel zares zadržati, tako je bilo vedno v družbi artemis. smejal si se, bil si brezbrižen in vse je potekalo tako spontano in naravno, ona pa je bila tako neresnična, čeprav je bila bolj realna kot kdorkoli na tem svetu. » dobro ni potrebno pretiravati, da imam ravno tolikšno zmožnost, da bi spravil na svojo stran katerokoli, « se je ponovno postavil v bran ne samo sebe, ampak tudi svojih šarmom, katere naj bi imel. čeprav je sam bolj kot ne igral na karto prikupnosti in predvsem iskrenosti in je težko prebavljal gledanje kako se nekateri dobesedno prilepijo na dekle in ji podarjajo izprane začetke pogovora in jo dejansko hočejo prepričati, da niso največji kreteni na svet, v resnici pa večjih od njih ni. » sploh pa tudi ti nisi nič boljša. ne da bi se zavedala moški stojijo v vrsti za teboj, « ji je vrnil svoje, ter jo še sam rahlo dregnil v ramo. » no ja moral bom pač sprejeti tisto ponujeno prijateljstvo adriane lime, toda nenadomestljiva si, « je poskušal njeno podano novico vsaj malce omiliti s kakšno opazko, čeprav je del njega navijal za njeno odločitev in resnično bil ponosen, drugi pa je bil veliko bolj sebičen in si je želel, da ne bi sprejela takšne drastične spremembe. » se naveličam, toda kaj bom pa tu artie ? « se ji je iskreno zaupal in skomignil z rameni. » tu nimam kaj početi, nimam dovolj tehtnega razloga, da bi ostal namesto sprejel naslednji možni klic, « če bi ga imel se ne bi bal te spremembe, toda tako, ko zanj smisla v mestu ni bilo se je bolj kot ne veselil, da bo kmalu odpotoval in vse skupaj za nekaj časa pustil daleč za seboj. ob njenem rahlem poljubu je nekako občutil ponovno tisto dogajanje v govorilnici le da tokrat ni spominjalo kot na kakšno upodobitev adama in eve, ko sta tam stala skoraj naga drug pred drugim, ampak je bilo bolj spodobno. njene roke pa so ga povlekle bližje v vnovičen poljubu se je moral drobno nasmehniti. » ti pa res znaš obnoreti moškega, kaj ? « jo je malce zbodel in z obema rokama zaobjel njen pas in jo povlekel bližje k sebi in njune ustnice združil v sprva nežen poljub, ki je postal veliko bolj strasten čez čas. » tako zelo. «
june beckett event planner
Število prispevkov : 185 Reputation : 92 Join date : 01/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: valentin and artemis Tor Nov 20, 2012 6:11 am
Bilo je prijetno. Spet biti ob njem in skrivaj pogledovati proti nasmešku na njegovem obrazu, medtem ko je smeh odzvanjal okrog nje in jo vedno znova opominjal, zakaj ga je izbrala za svojega najboljšega prijatelja. Zaupala mu je toliko stvari, a obenem toliko prikrila. Vedel je, da je bila včasih nespametno zatreskana vanj, a mislil, da je bilo to le v času preden sta si segla v roko in se dejansko spoznala. Ni vedel, da je tisto simpatijo gojila še leta zatem. ''Da, kar tarejo se na kup, ker me vsi hočejo. In jaz jih dan za dnem zavračam,'' je prikimala in zavila z očmi, ker resnica ni bila ravno takšna. Morda je sem in tja prišel kdo ter napravil kakšen korak naprej proti njej, v večini pa so bili vsi trmasto prepričani, da jih bo zavrnila in večkrat niso niti malce poskusili. Za seboj je imela dve propadli zvezi, ki sta se končali predvsem zaradi njenega pomankanja časa in ker sta fanta ugotovila, da jo nekaj drži nazaj, da noče v zvezo vložiti sebe v celoti. In imeli so prav. Ni vedela, od kod točno izvirajo njeni zadržki, a bili so venomer prisotni. ''Zamenjal bi me za Limo? Ccc, imela sem te za nekoga, ki vidi dlje od polnih ustnic in ogromnih prsih,'' se je nasmehnila v odgovor in zmajala z glavo ob njegovi šali. Vendar resnici na ljubo – Lima ji res ni bila pretirano pri srcu. ''Ne vem. Počel bi.... nekaj kar te veseli. Fotografija, glasba, nekaj,'' je skomignila z rameni, ko mu konkretnega odgovora ni mogla ponuditi. Zanjo je bilo preprosto, hotela je izobrazbo, znanje. Dolgo minuto zatem se je povsem prepustila njegovim dlanem, ki so zaobjemale njen ozek pas in se vztrajno pomikala naprej proti njemi, kakor da bi jo tja vlekla neka nadnaravna magnetna sila. ''Ne vem, o čem govoriš,'' je dahnila ob prvi ločitvi, ko je slišala besedi obnoreti in moškega. ''Mmm, tole je bolje kot zadnjič,'' se je nasmehnila ob njegovih ustnicah in spregledala trenutek, ko sta se iz srede praznega vagona pomaknila naravnost ob njegov rob, steno. V mislih je odzvanjalo Callumovo ime in opomba, da bi morala počakati, da se pogovori z Angležem o trenutnem stanju njunega odnosa, toda v tistem hipu ni bila sposobna stvoriti ene trezne misli. Prekinila je dolg poljub in se odmaknila rahlo stran z od strasti lesketajočim se pogledom osredotočenim nanj. ''Tega... ne smeva.''