Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: alice and miranda Tor Nov 06, 2012 10:04 am
baylea carey
Število prispevkov : 47 Reputation : 8 Join date : 17/09/2012 Kraj : mayberry
Naslov sporočila: Re: alice and miranda Čet Nov 08, 2012 8:05 am
bil je oktober, zunaj je bilo vetrovno in tudi temperature so bile vsak dan nižje, vendar to ni prepričalo miranda, da s seboj na vlak ne bi vzela vseh tistih seksi poletnih oblek, ki jih je imela zložene v majhnem temnem kovčku, ki ga je vlekla s seboj po vlaku. njena stranka je tokrat želela z njo preživeti cela dva tedna, ampak na to je nenazadnje že bila navajena – nekateri so hoteli, da svoje delo opravi na hitro, drugi so pa od nje zahtevali še druženje, pogovor in podobne nesmiselnosti, ki so pač spadale k njenemu delu. oblečena je bila v mačji kostum, ker naj bi bila njena stranka obsedena z mačkami – ja, tudi vi ste najverjetneje pomislili, da je to kakšna stara osamljena ženska, vendar je v resnici enaintridesetletna mamica majhnega fantka, srečno poročena, le da nikomur ne upa povedati, da jo v resnici privlačijo ženske. kakorkoli že, miranda je počasi stopala po vagonu in iskala sobo, v kateri naj bi pričakala becky, kot je stranka želela da jo kliče. bila je utrujena in slabe volje, saj jo je njena tako imenovana agentka dobesedno pregovorila, da je sploh sprejela delo na vlaku. če tistega dne namreč ne bi bilo v njenem načrtu druženje s popolno neznanko, bi zdaj najverjetneje že bila na letalu proti parizu, kjer je ravno čez dva dni potekala neka super elitna zabava, na kateri naj bi bilo več kot dovolj seksi tipov, ki naj bi za seks plačali trikrat več kot ti v mayberry-ju. včasih si je zares želela, da bi si že pred leti poiskala službo z diplomo iz klavirja, ki ga, mimogrede, že šest let ni niti pogledala, in ne bi bila denar edina stvar na tem svetu, ki bi se ji sploh še zdela pomembna. čez nekaj minut je prispela do svojega kupeja, še nekaj sekund postala pred vhodom, da je na mobitelu preverila, če je res prišla do prave številke sobe, nato pa prijela za kljuko, hitro odprla vrata in... obstala. "alice?!" pa saj ne more biti ona tista "becky"! nenazadnje ni poročena, niti nima otrok. "kaj je zdaj to?"
ava hobb
Število prispevkov : 17 Reputation : 1 Join date : 03/11/2012
Naslov sporočila: Re: alice and miranda Sre Nov 14, 2012 7:15 am
"Lepo se bova imela, pravljično bo.." je rekel in jo prepričal da mu je slepo verjela in le nežno prikimala njegovemu povsem neumnemu predlogu. Že res, da je vse od malega oboževala noč časrovnic, prijetno grozo in strah, ki sta jo spremljala, srhljive kostume, opojne sladkarije, okraske in temo, a prav nobene potrebe ni bilo, da bi se s skoraj popolnim neznancem z vlakom odpravila na neznani kraj, da bi tam praznovala ta tipični ameriški praznik. Čeprav jo je misel na to kako jo postavni lepotec oblečen v grofa drakulo, v mesečini svoje umetne čekane v vrat zapiči nekje sredi neznanega gozda, bi sama raje izbrala drugo možnost. Obisk nočnega kluba ali le preprosto staromodno gledanje grozljivk sta ji bila mnogo bolj pri srcu. A zdaj je bilo kar je bilo. Z veliko torbo čez ramo se je pomikala po ozkem hodniku med kupeji in se na trenutke ustavila, da bi prebrala oznake in napise, ki so jih bivši potniki s svinčniki napisali na stene hodnika. Nasmehnila se je ob znaku anarhije in pomislila, če se je morda sama pred leti kdaj peljala prav s tem vlakom. Njena najstniška leta so bila uporniška in prav zato je za njo ostalo veliko madežev, ki jih je tu in tam lahko spet opazila vgravirane v klopi ali izrezljane v tuja drevesa.
V kabini je bilo toplo, nepričakovano.. Razgrnila je rdeče zavese in dlan položila na orošeno hladno steklo, da je na njej ostal bled oddtis. Strmela je ven, v jesenski večer, kjer je za želežniško ograjo lahko opazila starejšega vzdrževalca parka, v katerem se je včasih rada zadrževala, grabiti odpadlo listje. Ni vedela kam je izginilo poletje in sopara, šele tisti trenutek se je zavedla, kako globoko v jesen so že zabredli. Njen posel ji v zadnjem letu ni dal veliko časa za to, da bi se lahko ustavila, stopila ven iz temnega kluba, in zadihala življenje. Njene misli so bile vedno nekje. Pri nekom, ali pri nečem, le malokdaj pri njej.
Njena dlan se je pokrčila in prsti so spolzeli navzdol po vlažnem oknu. Pri tem se je obrnila, da bi pozdravila njenega sopotnika, čigar gostja na tej poti je bila. A oseba, ki je stala pri vratih, ni bila on. Ni bila tako tuja in neznana, kot on. Bila je Miranda, ženska kateri se je uspešno izogibala že nekaj let. Vedela je, da ju bo usoda nekoč spet soočila, a vendar je bilo to nepričakovano. "Očitno si zgrešila vagon," ji je osorno odgovorila in jo gledala naravnost v njene nežne rjave oči.
baylea carey
Število prispevkov : 47 Reputation : 8 Join date : 17/09/2012 Kraj : mayberry
Naslov sporočila: Re: alice and miranda Sre Nov 14, 2012 9:28 am
"ne, ne, predvidevam, da si ti zgrešila vagon," je rekla dokaj brezbrižno ter nato odložila kovček pri postelji. "alice," je začela, nato pa se ustavila. je bila morda res ona tista, ki je zgrešila sobo? je bila morda na napačnem vlaku? bila je zmedena, vendar je vseeno samozavestno nadaljevala: "no, bi mogoče pobrala svoje stvari in se odpravila iz moje kabine?" čeprav je bila večino časa prijazna, umirjena in prijetna, je znala biti tudi sarkastična in to je bila ena izmed situacij, ko je izkoristila tistega nekaj sarkazma, ki ga je premogla. v roke je vzela list, na katerem je imela napisano številko kabine. "017, vidiš, to je soba 17." za trenutek se je ustavila in jo prvič po dolgem času pogledala ter se spomnila na čase, ko sta še bili skupaj. zakaj je bila takšna prasica in ni mogla zbrati toliko poguma, da bi ji povedala, da je po poklicu dekle na poziv? že takrat je bila prepričana, da bi alice to sprejela mnogo bolje od večine njenih bivših, vseeno pa ji ni upala povedati, najverjetneje zato, ker je do takrat za to vedela le sama, dobro pa je vedela tudi, da dva lahko obdržita skrivnost le, če je eden izmed njiju mrtev. no, zdaj je za njen poklic vedela tudi alice, pa to seveda ni pomenilo, da jo je nameravala ubiti ali kaj podobnega, ravno nasprotno, nekje globoko v sebi je še vedno čutila nekaj do nje, le da je bilo med njima preveč vprašanj in dvomov, da bi si to lahko priznala. "misliš," je rekla po nekaj trenutkih tišine ter nato nadaljevala: "misliš, da so naju dali skupaj v sobo? ali pa se ti morda izdajaš za nekakšno becky in si me sem zvabila, da bi me spravila v zadrego?" namenila ji je sumničav pogled in se vprašala, če sploh obstaja možnost, da bi prišlo do takšne pomote, še kasneje pa je pomislila na becky, ki je v tistem trenutku najverjetneje bila še bolj zmedena kakor sama. hotela se je obrniti, poiskati prvega uslužbenca na vlaku in mu začeti težiti, ampak tega ni naredila. le stala je pred vrati, strmela v alice in občudovala njene dolge rdečkaste lase.
