Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 30 Reputation : 8 Join date : 08/10/2012
Naslov sporočila: jennifer & ryan [bus station] Sre Okt 10, 2012 5:32 am
for amazing ryan, about 520 words, outfit, shoes, ohja tale je bol kratek post, res totalno prazne glave; bo pol bolš takoj ko dobiva neko temo
na njenem obrazu je igral širok nasmeh kljub dežju, ki ji je močil lase in obleke ter ji prodiral do kože. še sama ni natančno vedela zakaj že ves dan na njenem obrazu počiva nasmešek ko pa se je sprla z družino in fantom. kaj bi še lahko poslabšalo dan? ji je v glavo šinila misel. live your life with a sexy smile on your face. je slednja misel spodrinila iz njenih zmedenih možganov prejšnjo. s počasnimi koraki je stopala koraki je stopala čez ulico in izmikala tistim ljudem, ki so postopali po ulicah. njeni koraki so glasno odmevali in se širili med hišami. počasi je hitela proti avtobusni postaji, s katere naj bi se prisedla na avtobus do hiše k rynu. nikoli ne bi morala reči, da tega fanta sovraži, le ne mara ga. pa kljub temu ga mora prenašati pet dni na teden, štiri tedne na mesec. je res edina zasebna trenerka v mestu ali je le tako dobra? to je dobro vprašanje. pred seboj je le nekaj korakov oddaljen čakal avtobus; kot nalašč.se res to lahko zgodi le meni? je v 14 centimetrskih petah stekla proti zapirajujočim vratom in pred njenim nosom je so gume avtobusa popraskale po tleh in umazane kapljice blata, poredčenega z dežjem so špricnile v njeno obleko. z roko je butnila v zadnjo stan odhajajočega vozila in se vsa premočena sesedla na klopco pod rdeče nadstreške. komolce je naslonila na noge, z dlanmi pa je objela obraz. ''resno?'' je zamomljala izpod dlani in z nogo narahlo butnila ob tla. dvignila je pogled in se ozrla po cestišču in mimoidočih. poleg nje je sedel zguban starček in nekaj momljal sam sebi. ''resno?'' je bolj zase kot za koga drugega ponovila in vstala. njene noge so udarjale ob tla in v ritmu hitrih korakov so se ji noge pozibavale ob telesu. ni bilo dovolj to, da si odšla? si morala še poljubljati drugega? so ji v glavi začele odzvanjati otožne lukove besede. oči so ji napolnile solze a dežne kaplje so jih spretno brisale iz njenega obraza. zmajala je z glavo in se zagledala v tla. pod njenimi nogami so za njo hitele raznobarvne ploščice in se izgubljale v daljavi. je res nameravala iti peš do waylandovih? ko je tudi sama pomislila na to se je obupano zarežala in se obrnila. ni več vedela kaj počne. vodile so jo njene misli nad katerimi ni imela več nadzora. z očetom se nameravava ločiti, jenn. se je v njeno glavo zaletel še ta stavek in še mnogo takih, ki so odzvanjali v njenih ušesih. iz torbice je povlekla črn telefon, polepljen z metuljčki in nekaj podpisi prijateljev, ki se tega niso morali zadržati. danes odpade. avtobus mi je odpeljal, avto ima mama. zmenjeno? -jennifer je napisala na majhne tipke, katerih zvok je od nekdaj sovražila. Ryan, je še enkrat pomislila pred je pritisnila pošlji. njen pogled je še vedno božal tla, ko je s kotičkom očesa opazila črn avto, ki se je ustavil poleg nje. ustavila se je a še vedno ni pogledala na svojo levo. zatemnjeno okno se je počasi spuščalo.
judson o'shea student of medicine
Število prispevkov : 79 Reputation : 29 Join date : 02/10/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: jennifer & ryan [bus station] Pon Okt 22, 2012 6:16 am
for jennifer ! there are little less than 600 words for you. sori sori sori za pozen odgovor in meni je čist kul, če se drživa nekje okrog 600 besed.
da je ostal najboljši, je moral delati več kot ostali. tega se je popolnoma zavedal. ko so njegovi sotrpini iz ekipe že počivali po napornih treningih tistega dne, je njega čakal še en, dodaten trening. nekaj časa je bil ryanov osebni trener nek tip iz bližnjega mesta, a po nekaj letih se je odločil, da poskusi nekaj novega. tako je nekaj tednov mrzlično iskal novega osebnega trenerja, obredel je vsa bližnja in daljna mesta v severni karolini, dokler ni njegovo uho ujelo imena dekleta, ki naj bi bila menda ena najboljših osebnih trenerk. pa še iz mayberrya je bila, kar je bilo naravnost idealno. nekaj časa je sicer omahoval nad odločitvijo, ali naj jo sploh pokliče ali ne, nenazadnje je bilo to dekle celo mlajša od njega, a na koncu je ugotovil, da druge izbire nima. osebni trenerji pač niso ravno ležali kar ob poti. tako je izbrskal njeno številko in po nekajkratnih pogovorih in pogajanjih o njeni plači, sta dosegla sporazumen dogovor. tako se je začelo njuno skupno sodelovanje, vsak dan. no, skoraj vsak dan, vikende jo je pustil na miru. zanj sta bila sicer sobota in nedelja ravno tako delovna dneva, a vedel je, da od nje ne sme pričakovati nemogočega.
tako ga je v tem dnevu čakal še zadnji trening tistega tedna. vreme je bilo idealno za zadrževanje v notranjosti, saj je že ves dan deževalo. tako ga vsaj ne bo mikalo pohajkovanje po mestu v poznih urah in se bo lahko spet osredotočil izključno na trening. a moral je skočiti v trgovino. pograbil je ključe avtomobila in jakno, ki si jo je nagnil čez glavo, ko je po dežju stopil do avta in se hitro usedel na mehak oblazinjen sedež. ošinil je uro in upal, da pride nazaj preden bo do njega prišla jennifer. tako je pritisnil na plin ter se zapeljal do bližnje trgovine nekaj milj stran, da je vsaj za silo obogatil svojo zalogo hrane. ko je na blagajni še enkrat ošinil uro si je oddahnil, saj je do prihoda jennifer bilo še kakih 20 minut. tako je nakupljeno počasi zložil v prtljažnik ter se odpeljal proti stanovanju.
ravno se je peljal skozi center, ko je njegov telefon zapiskal. preletel je ime pošiljatelja in ko je videl ime jennifer muriah se je rahlo namrščil in pritisnil tipko odpri. preletel je vsebino sporočila in tako še zadnji trenutek zavil proti avtobusni postaji. ni minilo dolgo, ko jo je zagledal kako premočena stoji na postaji. tako je avto počasi pristavil poleg nje, ter spustil okno, kljub temu pa ga še vedno ni opazila. "glede na to, koliko ti plačujem, bi si mislil da si boš s tem lahko brez problemov privoščila svoj avto," je z namuznjenim nasmehom pristavil ter ji pomignil, naj prisede, ko je končno ujel njeno pozornost. "skoči noter. še sreča da sem bil v mestu in sem pravočasno opazil tvoj sms," je pokomentiral ter se sklonil na drugo stran, proti sovoznikovem sedežu ter ji s potiskom odprl vrata. tako je počakal, da je prišla na drugo stran ter prisedla poleg njega. njegov pogled je v tem času odtaval po njeni postavi in dvignil obrv, ko je opazil njeno obleko. "to je pa nekam poletna obleka za tako vreme, se ti ne zdi?" se je pošalil in se stegnil na zadnji sedež, kjer je imel vedno shranjenih nekaj čistih brisač, če se mu je mudilo s treninga in ni imel časa za tuš. "izvoli, nočem da se mi prehladiš," je še pristavil, ko ji je ponudil eno od brisač. preveril je, če je zaprla vrata avtomobila za sabo, ter pritisnil na plin.