coffee bar,

Naslov sporočila: Re: coffee bar, Čet Dec 27, 2012 7:06 am

for LOUIS smitten2

spet je začelo deževati, ko je pogledala skozi okno svojega stanovanja. že nekaj časa je stanovala sama, zaradi česar je bila naravnost navdušena, saj je to pomenilo njeno neodvisnost od družine in ostalih ljudi. lahko je počela kar si je zaželela. čeprav na obzorju ni bilo videti nobene pametne ponudbe za službo, saj jo je njeno stanje precej omejevalo pri tem, je imela, hvala bogu dovolj prihrankov s katerimi si je plačevala najemnino in ostale, vsakodnevne in nujne potrebščine. odprla je pokrov prenosnika in preletela skozi e-maile njenih bližnjih prijateljev, s katerimi je stik vzdrževala preko sporočil. najbolje, kar so strokovnjaki do sedaj izumili, na področju predmetov za gluhe je telefon, preko katerega tolmač prevaja znakovni jezik v jezik slišečih in obratno. tako brez vsakršnih problemov poteka njena komunikacija s starši in prijatelji. zaprla je računalnik, se oblekla ter v torbico zmetala vse njej najpomembnejše stvari. telefon, denarnico in druge stvari, ki za ostalo človeštvo niso bile potrebne.
stekla je po stopnišču in se komaj ustavila pred vrati. odmaknila se je, ko je skozi vrata poizkušala priti soseda in se ji prijazno nasmehnila ter se odpravila naprej.
kot po navadi, je imela vsak drugi dan rezerviran za sprehod do mestne knjižnice in prebiranje izbrane knjige v kavarnici z božansko kavo. odprla je dežnik in se med hojo poizkušala izogniti lužam, ki so bile vsako minuto večje. vse bolj se je kazalo zimsko vreme. rada je imela zimsko vreme, predvsem sneg in mraz, odbijal pa jo je dež in veter. in ravno to je doživljala danes. z eno roko je objela komolec druge roke in ju stisnila ob telo. zdrznila se je ob sunku vetra, ki jo je objel in pospešila korak proti knjižnici. stopila je v notranjost tople in dišeče knjižnice ter se sprehodila med policami. knjige so bile njena strast. ker ni mogla poslušati glasbe kot vsi drugi, normalni ljudje, je svoj nos zakopala v knjige. lahko si je domišljala prav vse in si v glavi izrisovala podobe, ki so bile opisovane v knjigi. ravno zaradi tega nikoli ni gledala filma, ki je bil posnet po knjigi. raje je prebrala knjigo in si sama ustvarila ozadje in ljudi, ki so v zgodbi nastopali. iz police je vzela ljubezenski roman in knjigo ter njeno izkaznico predala knjižničarki, katera je nato vnesla naslov knjige in potrdila njeno izposojo. knjigo je spravila v veliko, rjavo torbo in se zahvalila.

stala je pred njenim najljubšim lokalom in dvignila obrv. lokal je bil nabito poln. povesila je ustnice in se odpravila proti nakupovalnemu središču. tam je poznala le eno kavarnico, ki ji je bila dokaj všeč, čeprav je bilo tam vedno polno ljudi. vstopila je v gromozansko stavbo in se s tekočimi stopnicami odpravila v zgornje nadstropje. trgovinic si ni želela ogledovati, saj je imela doma že tako ali tako prepolno omaro oblačil, nakita in čevljev. bila je kot vsaka normalna ženska. obsedena z modo. ko je hodila mimo drogerije si ni mogla kaj, da ne bi vstopila in prebrskala med policami. najbolj so jo pritegnili laki najrazličnejših barv. oboževala je žive barve. takih barv so bila po navadi tudi njena oblačila. rumena, oranžna, rdeča, modra, toliko barv med katerimi je lahko izbirala. na koncu je izbrala živo rumen lak in pohitela na blagajno.
lak je pospravila v majhen žepek torbice in se sprehodila do konca trgovinic, kjer je stala kavarnica. kavarna se je raztezala tako v notranjost kot zunanjost nakupovalnega središča. sama je sedla ob okno, ki je ponujalo razgled na mesto in odložila knjigo na kvadratno mizo. dvignila je pogled in počakala, da se ji je natakar približal. "veliko belo kavo ter kozarec vode." je rekla in se nasmehnila. njen govor je bil čedalje boljši in ljudje večinoma niso več opazili, da je gluha. odprla je knjigo na prvi strani in začela brati. ko je na mizo dobila svoje naročilo, se je prijazno zahvalila in nadaljevala z branjem.

minilo je nekaj minut, ko je nad sabo zagledala mladeniča, ki je stal poleg nje in nekaj govoril. "kaj?" je prijazno vprašala in se zopet zazrla v njegove ustnice. to, da sogovorca ni videla v obraz, je predstavljal most v njeni komunikaciji. kadarkoli je želela komunicirati s slišečimi, je morala videti njihove ustnice.

Naslov sporočila: Re: coffee bar, Čet Dec 27, 2012 11:37 pm

for: amazing sky smitten2

notes: (:
inspiration: green day ~ 21 guns
word count: 408

samo hodil je in hodil, na zadnje že tekel, da bi prišel hitro do kavarne. zamislil si je lik ter se igral ob poti. ampak sam si je dejal, da ni več otrok in se sam sebi nasmehnil ter zavzdihnil ko je videl kako nabito polni so lokali. ''saj ni sreda! četrtek je. vedno ob sredah je tako nabito,'' ni se zmenil zato in raje pogledal proti drugim lokalo v katerem je delal. videl je da je prišel celo prehitro. jezil se je sam nase in gledal v uro. trapasta ura! mislim, budilka mi je zvonila...prekleto! ni vedel kaj bi zato je le šel v kavarno ter se usedel poleg gospodične...ko ga ni razumela mu je bilo malo čudno, saj je videti normalna. še enkrat je počasi in razločno povedal in pogledal gospodično. ''zdravo! moje ime je louis, kako je pa tebi ime?'' nasmehnil se je in se spomnil, da bi jo morda bilo bolje vikati, ampak se je zadržal ter spet rekel. ''kako ste?'' pogledal je natakarja, ki ga je poznal. takoj je bil pri njemu, ampak kaj zdaj z gospodično? bil je tiho, ampak to je bilo to! tišina ga je najbolj motila. pogledal je natakarja in mu rekel. ''saj veš kaj moraš prinesti?'' nasmehnil se mi je in mi še pomežiknil. kaj naj bi to pomenilo? da ali ne? obrnil se je k gospodični in jo pogledal. kaj bo rekla, če bo sploh... počasi se je dež izginjal, ampak luže so bile še zmeraj tako velike. louis si je primerjal z velikostjo slona, ampak to je bila neumnost... še enkrat jo je pogledal in čakal na odgovor. takoj je dobil tisto kar si je zaželel in se vstal. ''takoj pridem!'' nasmehnil se je in šel v nekakšno shrambo kavarne. ko je našel tisto kar je iskal je zavil v zlato-srebrni papir. vse se je lesketalo in bleščalo. ''hm...to bode v oči? kaj pa vem!'' si je rekel ter po ozkih stopnicah stekel navzgor. spotaknil se je čez stopnico ter zardel. nikoli ni bil še tako neroden. ko je prišel spet v kavarno je to darilo odnesel neznanki in ji rekel. ''naj ti bo to darilo kot znak najinega prijateljstva'' se je nasmehnil ter jo pogledal kaj bo rekla. pogledal je še levo ter desno, gostov ni bilo toliko, zato si je oddahnil. super, to pomeni, da ne bo več toliko gostov ko bom začel delat! zavil je z očmi ter še kar gledal v njo.

Naslov sporočila: Re: coffee bar, Sre Jan 09, 2013 9:14 am

tag: charming louis smitten 3

greva malo bolj počasi ok. da se vsaj malo spoznata in tako ne prehitevava dogodkov.
here are 504 words and i'm listening train for inspiration

kako zanimiv fant. si je mislila sama pri sebi, ko jo je pozdravil z največjim nasmeškom na obrazu. zdel se ji je celo nekoliko hiperaktiven in zares neposreden tip človeka. in take je imela rada. "me veseli." v znak pozdrava, je rahlo vstala in mu čez mizo podala roko. "skyler je moje ime." je še pripomnila in sedla nazaj ter se udobno namestila. očitno je bilo, da je fant poznal natakarja, saj je spremljala njegove ustnice, čeprav z nekaj težavami. njegova hiperaktivnost je povzročila, da je ustnice premikal z nenormalno hitrostjo. "kaj?" je izustila v trenutku, ko je vstal in se opravičil za trenutek. zares smešno. tako hitro, kot je prisedel je tudi odšel. zares skrivnosten dečko.

med časom, ko louisa ni bilo, je odprla knjigo nekje na sredini, tam kjer je pred kratkim končala in nadaljevala z branjem. knjige so ji bile tako fascinantne. kaj vse so pisatelji lahko zlili na list papirja. čustva, vsak najmanjši detajl in še marsikaj drugega, kar je naslikalo podobo v bralčevih mislih. sama je imela ogromno domišljijo in si je tako lahko zamišljala raznorazne podobe, ki so plesale v njeni glavi. ob branju knjig se je zabavala. nasmehnila se je ob zadnjem prebranem stavku, ko je ob boku zagledala louisovo postavo. zapomnila si je številko strani in knjigo odložila na rob mize.
"prijateljstva? saj se komaj poznava." je presenečeno rekla in z odprtimi očmi pogledala darilo, ki ga je porinil pred njo. dvignila je obrvi in pogledovala od darila do njega. s čim si je zaslužila tako zgodnje darilo. "če hočeš, da postaneva prijatelja te moram spoznati. poleg tega pa…se prijateljstva ne da kupiti." je prijazno rekla in mu s tem dala vedeti, da odklanja ponujeno darilo. takih daril vsekakor ni želela sprejeti. bilo pa je zelo pozorno od njega. upala je le, da ga z besedami ni preveč užalila. "to je bil zgolj nasvet. brez zamere." je hitro pojasnila svoje prejšnje besede in se mu nasmehnila. premerila ga je in morala priznati, da niti ni bil videti tako slabo. vse prej kot to. bil je videti zelo simpatično. "torej louis. s čim se ukvarjaš?" nič ni imela proti temu, da se spoznata in ugotovita ali sta iz pravega testa za prijatelja. nikoli ni zavrnila možnosti za novo prijateljstvo s simpatičnim fantom. spremljala je njegove ustnice, ki so se odpirale in zapirale. še vedno je govoril prehitro. iz ustnic ljudi, ki jih ni dobro poznala, ali pa so govorili prehitro, je težko razbrala, kaj ji želijo povedati. "tako se zmeniva. če boš govoril samo nekoliko počasneje, ti bom zaupala mojo skrivnost prav?" to je vedno vžgalo, saj so bili ljudje kot magneti, ki so želeli izvedeti čim več zanimivih informacij. z rokami je prijela za skodelico tople kave in naredila nekaj požirkov. tekočina ji je stekla po grlu do želodca in pogrela njeno notranjost. v tako mrzlih dneh je imela od vseh pijač najraje tople napitke, ki so pogreli tako telo kot premražene roke s katerimi si držal ogreto skodelico.