aubrey je z zadovoljnim nasmeškom izstopila iz taksija, ki jo je dobesedno pripeljal pred vhod kluba, potem pa z odločnimi koraki napotila proti vhodu, kar ni bila tako lahka naloga z višino pet, ki jih je imela na nogi. a kljub vsemu, nekako ne bi zamenjala črnih gležnjarjev za prav nič na svetu. navsezadnje so se več kot odlično podali h kratki, črni obleki, ki je bila trenutno skrita pod toplim plaščem, ki ga je bila prisiljena nositi, saj je postalo prav neprijetno hladno, kar je bilo jasno znamenje, da se je zima v najbolj grobem že nepreklicno začela. čeprav je rjavolaska to dejstvo na nek način sovražila, ga je po drugi strani zaradi obeta zime oboževala. navsezadnje je vedno imela rada zimo, ker je bila preprosto nekaj posebnega z vso belino, snegom in tistimi prijetnimi občutki, ki jih je prinašala. nenadoma je dvignila pogled in ugotovila, da je pred vhodom v klub, kjer je bila pravzaprav prava gneča. na obraz si je nadela najbolj nedolžen izraz, ki ga je premogla, potem pa se spretno pretihotapila do vhoda v klub in z očarljivim nasmeškom na obrazu odrinila vrata in vstopila. čeprav je vedela, kaj lahko pričakuje, jo je glasna glasba znova presenetila, a ne preveč. v tem klubu je bila skoraj stalna obiskovalka in pravzaprav se je tako kot zmeraj najprej napotila do pulta, ob tem pa se je trudila, da ne bi strmela v hipnotične vzorce na stenah kluba.

najprej se je znebila svojega plašča, potem pa se je sproščeno naslonila na pult in s pogledom poiskala natakarja, ki je že v naslednjem trenutku stal pred njo s pričakujočim nasmeškom na obrazu. »martini,« je naročila in si ob tem popravila rjave lase, ki so se ji razpuščeno usipali po hrbtu. čeprav je imela stroga načela o cigaretah in drogah, ni imela nič proti kakšnemu kozarčku pijače tu in tam. prezrla je pomežik, ki je prišel iz strani enega izmed moških, ki so sloneli nedaleč od nje, ter hvaležno vzela svoj kozarec in se obrnila, da bi s pogledom poiskala kakšen znan obraz. navsezadnje je bilo to nekaj najlažjega, saj je bila večina obiskovalcev mladi prebivalci mayberryja, ki so sem prišli v želji po zabavi in sprostitvi- teh pa je poznala celo malo več kot en velik kup, sploh glede na to, da je bila suttonova in je bilo več kot jasno, da je bilo redko, da je kakšno zabavo prezrla, prav tako pa tudi preprosto ni mogla mimo ljudi, tudi neznancev- in posledično, se je njen krog znancev čedalje bolj večal. naredila je nekaj požirkov, potem pa so njene rjave oči nenadoma ujele znano postavo. aubreyine ustnice so se za trenutek samodejno ukrivile v nasmešek, vendar slednji je v naslednjem trenutku izginil iz obraza. bilo ji je več kot jasno, da se je zadnje čase izogiba ter ob tem se je nič kaj preveč navdušeno namrdnila. kot ponavadi je za vse skupaj prvo okrivila sebe, čeprav tega ni priznala in najbrž tudi ne bi izrekla za nič na svetu, vendar kljub temu je imela tisto idejo v glavi, da je očitno naredila nekaj narobe pri zadnjem srečanju, da jo se sedaj še komaj pozdravil. s tem v mislih je skoraj avtomatično skočila iz stola, vzela v roke svoj martini ter se počasi sprehodila do njega. čeprav je za ta večer imela drugačne namene, kakor sedaj premlevati, zakaj se jo izogiba ter podobno, nekako je imela občutek, da ravno ne bo potekalo v sproščenem vzdušju in da njena zabava danes odpade, vendar bilo ji je vseeno, zadevi je hotela priti do dna. »nolan jewell,« je dejala, ko je sedla nasproti njega ter mu namenila nasmešek. »imaš poseben razlog, da se me izogibaš?« preprosto ni ovinkarila, ob tem naredila požirek pijače, jo nato odložila na mizico pred sabo ter se zazrla naprej v njega, čakajoč na odgovor.