sand beach,

Naslov sporočila: Re: sand beach, Sre Jan 09, 2013 8:06 am

tagged is the beautiful zara smitten 3

i think they will have so much fun. :3

morilo ga je to, da ga je angleščina še vedno vlekla za nos. včasih je med predavanji zaradi nerazumevanja besedišča kar odplaval nekam med oblake in se spozabil, da sedi v učilnici.
vsake toliko časa je ošinil uro in odšteval minute do konca. prekleto. naj se že konča. je jezno pomislil in z glavo skoraj butnil ob mizo. dolgočasil se je kot že dolgo ne. učitelj pa je nabijal in nabijal nepotrebne besede. malo je manjkalo, da ni dvignil roke in ga osorno prekinil. raje se je ugriznil v jezik in svoj pogled preusmeril skozi okno. vreme ni bilo kaj prida, saj so se že kazali oblaki, ki so naznanjali prezgodnje deževje. "še to." je tiho šepnil, sošolec pa mu je ob teh besedah namenil nasršenen pogled. sam se je le široko nasmehnil in mu v odgovor pokazal jezik. kaj ga briga kaj počne. bedak. še en pogled na uro in njegove oči so se razširile ob pričakovanju na zvonjenje. "3,…2,…1. " sunkovito je vstal in se s svetlobno hitrostjo pobral iz predavalnice. kako je predavatelj sploh lahko poslušal samega sebe, ko je bil tako blazno dolgočasen. res idiotsko, da je vodstvo pustilo učiti tako dolgočasnemu profesorju. nahrbtnik je leno vrgel čez rame. pozdravil je nekaj znancev, ki jih je spoznal na zadnji žurki in se odpravil do avtomobila. skobacal se je na sedež, torbo pa vrgel na sovoznikovega. pohodil je sklopko, prižgal motor, prestavil ročico in spustil sklopko. avto je počasi drsel naprej, nato pa je užitkarsko pohodil gas do konca, da je avto zabrnel. v mislih je že imel vožnjo brez cilja, ko je nehote prispel do obale in zapeljal na bližnje parkirišče.
sprehodil se je do velikanskega pomola in iz torbe potegnil jakno ter jo pogrnil preko lesenih desk. sedel je na rob pomola in se zazrl predse. no, to je bila mogoče edina dobra lastnost v tem mestecu. preprosto prečudovit razgled na morje. z nogami je bingljal dober meter nad gladino in se zibal levo in desno. roko je potisnil v hlačni žep in iz njega potegnil majhno prozorno vrečko. dragoceno vrečko z marihuano. pobrskal je po torbi in skoraj je že zaklel, da je zopet pozabil rizle, ko jih je po srečnem naključju našel v najmanjšem predalu. ozrl se je okoli sebe in v daljavi zagledal človeško postavo, ki se je približevala pomolu. raztegnil je papirček in nanj nasul nekaj zelenega zelišča. majhen kartonast papirček je zvil v filter in še preden ga je dodaj, je na zelenje posul nekaj tobaka. zalizal je mesto z lepilom in zlepil skupaj. glavo je obrnil levo in desno. postava je bila tokrat nekoliko bolj jasna. ženska postava. dolgi, valoviti blond lasje in tisti znani nasmešek. "zara! " se je zadrl iz pomola, vstal in pomahal, da ga je lahko opazila. "pridi sem. takoj." z roko ji je pomignil naj se mu pridruži.

Naslov sporočila: Re: sand beach, Čet Jan 10, 2013 8:27 am

tagged is the amazing curly boy named filippo smitten 3

OHMY i know right ? :3

sand beach, Tumblr_m0qzn4MLaf1r5a7dy_large

po dolgem času je končno spet segla po svoji paleti raznovrstnih barv in platnu ter pričela ustvarjati kaj za svojo zasebno kolekcijo. vedno je imela tisti občutek, da je lahko iz bednega in dolgočasnega vsakdanjika pobegnila v nek tretji svet le, če je segla po platnu in si ga ustvarila popolnoma sama. umetnost ji je vedno dajala nek pobeg iz realnosti, ki jo je morila, v nek izmišljen in boljši svet kateri ji je prinašal mir in spokoj- tega pa je vedno več kot preveč potrebovala. tako je s čopičkom je packala po belem platnu in počasi je nastajala samo še ena nova umetnina več in na njenih ustnicah je počival miren nasmešek, ki je kazal na njeno srečo v danem trenutku. ne glede na to za kakšno umetnost se je šlo jo je vedno gledala z nekim posebnim sijajem v očeh in do nje gojila prav posebno, iskreno ljubezen- takšne pa je bilo dandanes zelo malo ali pa je bila ona ena izmed tistih nad katerimi je trmasto vztrajal oblak poln dežja in nesreče in ji tudi na tem področju niti malo ni prizaneslo. le kako bi ji po tem, ko je svojega zadnjega fanta in skoraj da edinega resnega pahnila na invalidski voziček zaradi napada panike in lastne neumnosti, ker ni bila dovolj osredotočena na vožnjo in sam volan in je na koncu izgubila nadzor nad vozilom. prav to pa je bil razlog, da nikoli več ni sedla v avtomobil in se dejansko nekam odpeljala. stvari je počasi pospravila in platno postavila na posteljo, da se je posušilo medtem ko se je sama preoblekla v bolj spodobna in ne umazana oblačila od barv. potrebovala je svež zrak in nekaj jo je čudno vleklo k obali in tistemu sproščenem vzdušju svobode, ki ga je dobivala, ko je mirno posedala na pomolu in so ji noge bingljale nad morjem, toda nikoli pa se ga niso zares dotikale.

navlekla je nase jakno in allstarke in se navdušeno pognala iz družinskega stanovanja proti znanemu in udomačenem kraju. na njeni desni rami je počivala njena torba v katero je zmetala le nekaj malenkosti za katere se ji je zazdelo da so pomembne in jih mora imeti s seboj. niti pa ni trajalo dolgo, da se ni po krajši poti čez majhno gozdno potko spustila do obale in zavila proti pomoli, kjer v daljavi še ni mogla zares opaziti črne pike, ki je posedala tam. prepoznala jo je šele, ko je bila dovolj blizu in jo je znan glas tudi kmalu že veselo klical k sebi. popravila si je pramen las, ki ga je veter vztrajno mršil in nato prekinila z nekaj koraki tisto razdaljo med njo in filippom. » woah filippo, kaj pa ti tukaj sam ? « je povprašala in vmes že sedla poleg njega in spustila torbo z ramena, da je obstala poleg nje. noge je avtomatsko poslala čez rob da so bingljale nad morsko gladino tako kot svetlolaščeve poleg nje. » ker te nisem videla tako dolgo , sem ves ta čas krivila natrpan šolski urnik, potem pa sedaj vidim da svoje proste ure katere bi lahko preživel z menoj, preživiš z osamljenim posedanjem na pomolu, « je pristavila v užaljenem tonu in rahlo našobila ustnice, ko je pogledala proti njemu. » zamerim. « čeprav ni mislila resno, samo rada ga je rahlo zbadala, čeprav je v podobnih igricah vedno izgubila ona. njegova zbadanja so bila veliko boljša in na mnoge je sama vedno nasedla naivna kot je bila.

Naslov sporočila: Re: sand beach, Čet Jan 10, 2013 10:16 am

tagged is the beautiful zara smitten 3

ou, i see such a great couple-in-crime although she maybe doesn't want that. Laughing

opazoval je njeno lahkotno postavo, ki je skorajda drsela po lesenih ploščah in se kaj hitro znašla na svoji riti poleg njega. "no." nagnil je glavo vstran in z rokami zakrili po zraku. "včasih mi je všeč, da se lahko zadanem le v svoji prisotnosti. sam sebi se zdim odlična družba. nikoli nama ni dolgčas. meni. nama. kakorkoli." je hitel pojasnjevati. res je bilo, da je užival v svoji družbi. sam sebi se je zdel zabaven. in kako je bil šele zabaven, ko je pokadil joint ali dva. takrat se je sam sebi na ves glas krohotal in se valjal po tleh. joint je ponesel k ustom in ga prižgal in pazil, da je zagorel le konec zvitka. "boš?" je izzivalno vprašal, naredil tri dolge dime in ji pred obrazom podržal njegovo mojstrovino. res je bila mojstrovina. odkar se je naučil pravilno zvijati jointe, je moral venomer to početi on. kakor da je bil edini, ki je to znal narediti pravilno. ah drek. tudi taki komplimenti so mu prijali. samo, da je bil v centru pozornosti. "jah,…oprosti." se je namuznil in pogledal s tistimi široko odprtimi, izbuljenimi očmi, na katere so vsi padali. "saj me poznaš. vedno polno zaposlen." je navrgel in z usti izoblikoval širok nasmešek. "nič ne zameriš." priprl je oči, stisnil ustnice in jo ošvrknil s prodornim pogledom. sedel je poleg nje in jo z ramo na rahlo butnil ob njeno. "se spomniš basilia, kako je po jointu bruhal. tip se ga najprej na mrtvo napije, nato pa kadi. no takrat sem prvič mislil, da bom dobesedno umrl od smeha." spominjal se je dni, ki jih je s prijatelji preživel v franciji in dni, ko je spoznaval zaro. teh dni ne bo nikoli v življenju pozabil. tam je obiskal eno najboljših umetniških razstav, zraven pa je doživel največ zabavnih dogodivščin. potegnil je dva dima, ju nekaj sekund zadržal v svojih pljučih in nato z izpihnjenim dimom v zrak izrisoval majhne krogce. "moram priznati, da je ta kraj zelo pomirjujoč." trava se ga je počasi začenjala prijemati in zaradi tega je bil njegov govor nekoliko počasnejši kot po navadi.
"povej. kako pa gre tebi? nastaja kakšno novo umetniško delo." čeprav še nikoli ni videl njenih del, je vedel, da zelo rada ustvarja. tako kot on, obožuje umetnost, umetniška dela. v tem sta si bila nenormalno podobna. delila sta si isto ljubezen. v vsem drugem pa sta si bila tako zelo različna. on je bil najglasnejši dečko, na čase aroganten, mogoče celo vsiljiv. ona. ona pa je bila tiha miška, tako krhka, da bi jo najmanjši veterček lahko odpihnil in razbil. pa vendar mu je bila njena družba všeč. nikoli si ni izbiral prijateljev glede na videz, status ali karakter. vseeno mu je bilo, kdo so, od kod prihajajo in kako so oblečeni. to je marsikoga čudilo, saj je prihajal iz premožne družine, njegov videz pa je bil venomer urejen in po zadnji modi.

Naslov sporočila: Re: sand beach, Sob Jan 12, 2013 4:46 am

tagged is the amazing curly boy named filippo smitten 3

i feel you babe, i feel you :3

sand beach, Tumblr_m0qzn4MLaf1r5a7dy_large

bila sta si totalno nasprotje, a v nekaterih trenutkih sta se znala ujemati kot popolna simfonija in prav to je ustvarjalo neko ritmično delovanje v njunem odnosu, ki se je vlekel še iz starih časov v franciji. francija je pa sedaj bila zanjo že zgodovina in preteklost katero je vsaj deloma pustila za seboj, ko se je zaradi svojega zdravja odločila da bo bolje oditi v ameriko in se nastaniti v majhnem skoraj nevidnem mestecu na mapi amerike in začeti novo poglavje v starem življenju. samo previdno se je nasmehnila in prikimala z glavo ob njegovih besedah, kajti razumela je kaj je hotel povedati, tudi njej sami je namreč ugajala samota veliko bolj kot slaba družba in se je res veliko bolj počutila ob osamljenem posedanju. človek je mogoče res bil družabno bitje, a je od časa do časa res potreboval tisti sebični trenutek zase in svoje misli. s kotičkom očesa je ujela njegovo prižiganja jointa in ob tem nenadoma pogled raje usmerila proti svojim sklenjenim rokam. » joj hvala, toda za enkrat res ne bi, « se je odzvala na njegovo vprašanje, ki je za nekaj sekund tiho obsedel v zraku, ter se opravičujoče nasmehnila v njegovo smer. saj ne da je bila neka zlata punčka, ki se je bala da jo bo mama dobila in zavohala ali pa jo je bilo strah nasploh kako bi izpadla, ko bi si zvitek potisnila v usta- nasprotno- ni bila ravno nek primer pridnega otroka in dekleta, ampak nikoli ni kaj preveč posegala po jointu in podobnim zadevam, ker preprosto ni imela podobnih skušnjav okoli sebe kaj šele dejanske želje, da bi poskusila. res, da jo je včasih mikalo kot sedaj, a je vedno raje ostala pri svojem vedoč da bo svetlolasec to razumel. » resno ? igral boš na karto izbuljenih, prikupnih pogledov ob katerih ti nihče ne more zameriti ? « je zatarnala z nasmeškom na obrazu, ko je tako gledal proti njej da niti ona sama ni mogla preveč dolgo kujati mule. » pa bi ti, če ne bi gledal tako prikupno, « se je obranila in rahlo namuznila ob izrečenem, kajti točno je vedela da mu tako nikoli ne bo mogla. » on je bil vedno poseben in rahlo trčen. mislim, da smo ga vsi imeli radi ob sebi. preprosto ti je znal polepšati še tako črn dan, « se je še sama spomnila malo rodne francije in življenje tam, ter trenutkov, ko je njeno pot prekrižal očarljivi svetlolasec poleg nje. res da se teh dni ni spominjala redko, toda ko se jih je, so spomini kljub vsemu bili še vedno živi in deloma tudi zabavni ter ne samo črni. » velikokrat zaidem sem, ko si želim malo miru in samote. kraj te navdihne z neko novo energijo polno optimizma. « ko je prišla v mesto si je rekla da ga bo sprejela kakor ga bo pač znala ne glede na vse, toda takoj ko je mesto dodobra spoznala in naletela na takšne kraje kot je bil ta pred njo se je zavedala, da naloga niti ne bo tako zelo težka in odhod iz francije je predstavljal nekaj najboljšega kar je lahko storila.
» ravno danes zjutraj sem nekaj slikala, « je navdušeno odgovorila na njegovo vprašanje in noge skrčila v turški položaj, ko se je obrnila proti njemu, ter nadaljevala : » nekaj časa že nisem slikala in danes, ko sem zagledala platno sem točno vedela, da to moram storiti. « slikanje je bila samo ena izmed tistih redkih stvari, ki ju je dejansko družila in bila obema skupna. v umetnosti sta oba našla svoje mesto pod svobodnim soncem in nekako jo je družba umetnikov veliko bolj privlačila kot katerakoli doslej. pa saj ni bila ravno izbirčna, toda marsikdo ni razumel obsesije z barvami in raznoraznimi potezami in tehnikami. on pa je bil drugačen in je spadal v tisti ožji krog oseb katerim je lahko blebetala noč in dan o umetninah. » kako pa kaj tvoj študij ? ti gre ? « je iskreno povprašala in se z iskrivimi očmi zazrla vanj.

Naslov sporočila: Re: sand beach, Ned Jan 13, 2013 6:40 am

tagged is the beautiful zara smitten 3

"praviš, da sem videti prikupno?" je s širokim nasmehom dejal in se naglas zasmejal. oh, kako lahko jo je bilo prepričati v nekaj. vedel je, da v resnici ni jezna in so njene besede le krinka za to, ker mu ne upa povedati, da ga pogreša. "raje reci, da vse to govoriš zato, ker pogrešaš mojo zabavno družbo. to je tisto!" tudi sam je pogrešal njo in njene govore o tem in onem. res je bilo, da se pred nikomer ni pretvarjal, da je nekaj kar ni, vendar je bila ona skoraj edina, ki je razumela to njegovo obnašanje. njegovo obsedenost s filmi, umetnostjo in njegovim študijem. prav zato sta si bila usojena, in da se tako dobro razumeta. ker ni želela sprejeti jointa, je le skomignil in naredil nekaj dolgih dimov ter z njimi napolnil svoja pljuča. "poseben ja. in tako neumen. resno, mislil sem da ga bo pobralo. ob vsakem dimu je kašljal kot konj, nato pa je pobruhal celo kopalnico. cmon man, ne moreš tako." je v smehu izdavil in vodoravno legel na deske pomola, noge pa so mu še vedno bingljale iz njega. že takrat mu je bila zara zares prikupna, vendar je zaradi njenega takratnega tipa ni osvajal. vsaj ne v njegovi bližini. ni si zaželel nakopati težav z ljubosumnim tipom, saj je rad živel svoje življenje. ni si želel, da bi mu nekdo zavil vrat in ga pustil ležati v neki zakotni uličici. sedaj pa pravzaprav niti ni vedel, ali je v zvezi ali ne. pomislil je, če bi jo kar takoj naravnost vprašal, a je svoje misli raje potlačil nekam globoko v možgane in ji radovedno prisluhnil. "ja res je ja." se je strinjal in pogled uperil v jasno nebo brez oblačka. to je bilo že redko, da na nebu niso kraljevali oblaki. vsaj v tem letnem času. bilo je dokaj toplo in to je bil zares pozitiven znak za dober dan.
"enkrat mi moraš pokazati svoje izdelke. prav rad bi jih videl." spravil se je v sedeč položaj in pokimal ob svojih besedah. resnično si je želel videti njena dela, saj je po navadi v njih lahko razbral slikarjevo mišljenje in dušo. bil je zelo dober opazovalec. "in ne mi reči, da še nikomur nisi pokazala svojih slik." je vprašujoče zrl vanjo in zvitek marihuane prislonil na ustnice in jih spojil skupaj ter povlekel, da se je na koncu naredila žlička. pobral je vžigalnik, ki je ležal na deskah in ponovno prižgal. "študij gre kot po maslu. dobil sem že nekaj ocen, ki so bile seveda pozitivne, in profesorji so bili več kot zadovoljni z mojimi izdelki, ki smo jih morali narediti." spomnil se je na video posnetek, ki ga je moral posneti. profesorju je bil tako všeč, da ga je predvajal polni predavalnici študentov na kar je bil zelo ponosen.
"daj no. kaj pa je, če narediš nekaj dimov. nič ti ne bo." je vztrajal pri tem, da naredi nekaj dimov in ji pred nos pomolil zvitek. "mogoče te bo samo malo zapeklo, učinek pa bo zakon." je pojasnil, ustnice pa so se mu ukrivile v širok nasmeh. "poglej. nič takega ne bo. samo sprostila se boš in vse bo smešno. resno. prisežem." desno roko je položil na srce kot v znak prisege, da bo z njo vse v redu.

Naslov sporočila: Re: sand beach, Ned Jan 27, 2013 4:09 am

tagged is the amazing curly boy named filippo smitten 3

i feel you babe, i feel you :3

sand beach, Tumblr_m0qzn4MLaf1r5a7dy_large

» pravim da je tvoj pogled prikupen in ne ti, « se je premišljeno odzvala na njegove besede in svoje ustnice našobila v namuznjen položaj, ki je bil namenjen bolj kot ne svetlolascu poleg nje, ki je spretno obračal njene besede in jih krojil po svoji volji, s tem pa seveda narisal nasmešek na njen obraz. » te bo moje priznanje naredilo še srečnejšega ? « je povprašala in se s kotičkom svojega očesa ozrla proti njemu in svoj nasmešek še bolj razlezla čez ustnice, ker ji res ni bilo potrebno na glas izreči kaj si je v resnici mislila. seveda ga je pogrešala in njegovo sicer trčeno prisotnost poleg sebe, ki jo je vedno nekako sprostila in popeljala v svet, kjer ni bilo pretiranih težav in kjer je res lahko uživala v svobodi, ne od sistema ali družine, ampak od bolezni. vse je bilo preprosto in zabavno, ter včasih tudi s kančkom nevarnosti, ki je samo še bolj pretresla njuno prijateljsko razmerje, ter ga naredila toliko bolj komičnega in zabavnega. » edina stvar, ki ni bila smešna v vsem tem je bilo dejstvo, da smo morali mi na koncu čistiti za njim, ko se je sam končno spravil spati, « se je pridružila govoru o skupnem prijatelju in obujanju spominov, ki so nastali izven mayberryja v njeni rodni franciji. in kdo bi si mislil, da tisti časi takrat niso bili zadnji trenutki, ko je imela svetlolasca ob sebi, ampak je sedaj ponovno bil tu. mogoče res ni bilo ostalih toda tako ali tako je sama imela najboljšo navezo prav s filippom, kar je bilo sicer malce čudno, saj sta si bila res kot noč in dan, a prav zaradi tega sta se uspešno ujemala in tvorila skupno celoto.
» mogoče, « je samo kratko in jedrnato odvrnila, ko je še naprej zrla v brezciljno morje in si želela, da bi bila svoboden galeb na nebu, ki bi lahko v vsakem trenutku odletel kamorkoli bi si želel. želela si je te spontanosti, svobodnosti in lahkotnosti, ki so si jo delile nekatere živali. njim je bilo vse tako zelo preprosto, a hkrati zares ni mogla vedeti koliko resnice je bilo v tem. » pravzaprav nisem. nikoli nisem same sebe videla dovolj dobre, da bi izdelke delila. so bolj kot ne moja skrivnost, « se je počutila dolžno odgovoriti in ga presenetiti z odgovorom, ki je samo potrdil njegova predvidevanja ali pa zgolj šalo, ki se je potem izkazala za edino možno resnico o njenem umetniškem razkazovanju. » definitivno imaš tudi karizmo, ki jih prepriča, « se je pošalila in skomignila z rameni vesela, da mu gre s študijem dobro in po načrtih. talenta je imel dovolj in bila je prepričana, da bo prilezel precej visoko z malo truda in dela. njeno pozornost pa je sedaj pridobil zvitek v njegovih rokah na katerega je ponovno navezal pogovor in ob tem je samo rahlo zavila z očmi. ni hotela dramatizirati, saj velike želje po dejanju ni imela, toda po eni strani pa je vedela da je že ne bi ubilo in kar ne te ubije te naredi močnejšega- sicer ni vedela kako bi jo zvitek naredil močnejšo, ampak edina glavna nevarnost v njenem življenju je bila njena bolezen in nič drugega. » hočeš reči, da nisem dovolj sproščena in bi morala poseči po substancah, da bi mi pomagale pri temu ?« je užaljeno dejala na njegove besede, ko si jih je prikrojila po svoje in iz njegovih rok vzela tisto, kar ji je ponujal in ponesla proti ustnicam. » vžigalnik ? « ga je prosila in z rokami pomahala naj ji ga poda, saj je navsezadnje bil pri njemu in ga sama ni nosila naokoli. » poleg tega, da hočeš mene "sprostiti", kaj je novega v tvojem življenju ? «

Naslov sporočila: Re: sand beach, Čet Jan 31, 2013 8:07 am

tagged is the beautiful zara smitten 3

lets twist this thing a bit shall we?

"glej, nihče ne vidi sebe kot dobrega slikarja, pisatelja, pesnika, pa čeprav je dober. ker ljudje vedno strmimo k višjim ciljem. in to nas dela dobre." je z rahlim prizvokom filozofiranja izdavil in ji pokimal. tudi sam se ni imel za najboljšega umetnika, ampak je vedel, da brez talenta ne bi dosegel ničesar. če ne bi bil dober bi verjetno pogorel že na prvih preizkusih nadarjenosti. "bom jaz ocenil tvoje delo." se je še ponudil in se široko nasmehnil. "okej. skrivnosti pa ja moraš deliti z dobrimi prijatelji. na primer z mano." ji je pomežiknil in ležerno puhnil dim, ki se mu je po nekaj potegih jointa, nabral v pljučih.
ob njenih besedah si ni mogle kaj, da se ne bi na ves glas zarežal. "karizma ja. bolj to, da moji sošolci niso tako izvirni, vsi se ponavljajo. v taki stroki pa moraš narediti nekaj novega. udarnega. nekaj, po čemer se te bojo vsi zapomnili." že dlje časa je trdno stal za izgovorjenimi besedami. to je bilo že od nekdaj njegovo mnenje. človek je moral biti nekaj posebnega, unikatnega, da ga ljudje niso pozabili.
opazoval je njeno reakcijo nad ponujeno drogo in privzdignil obrvi. ni vedel v čem je poanta, da so ljudje marihuano zavračali. res je, da je imela ob dolgoročni uporabi lahko tudi slabe učinke, kratkoročno pa je bila celo priporočljiva s strani znanstvenikov. "če pa se s tem res popolnoma sprostiš. in ja, povedati ti moram, da si včasih malo preveč zategnjena. ne vem kaj te muči, ampak včasih se zdi, da ti gremo vsi po vrsti na živce. in če je trava nekaj kar ti lahko pomaga pri premaganju tega…ja potem bi morala večkrat poseči po njej." je izbruhnilo iz njega kot lava iz vulkana. včasih se mu je zazdelo, kot da je z zaro nekaj narobe, nikoli pa zares ni vedel ali je njegova hipoteza pravilna. bila sta dokaj dobra prijatelja, zato se ni obotavljal, in ji je povedal točno kaj si misli. sama pa, kot je bilo videti, tega še ni bila zmožna. podal ji je vžigalnik in se radovedno zazrl v njene prodorno modre oči. ob naslednjih besedah se je njegov utrip srca nekoliko sprostil, globoko je zavzdihnil in odprl usta. "hm, to da sem spoznal nekoga, oziroma najlepšega tipa, ni vredno velike omembe. ali pač?" zahihital se je ob spominu na jeffa in se z nasmeškom na obrazu obrnil nazaj proti prijateljici. "tako ali tako me poznaš in veš kako je z mano in mojimi … v narekovaju prijateljicami in prijatelji." nikoli ni skrival svoje usmerjenosti in tudi pred njo ni skrival ničesar, še manj pa to, da so mu bili všeč tako fantje kot dekleta. "poglej, mogoče bi te sprostilo to…" je začel in za sekundo ali dve utihnil in zopet nadaljeval. "…da si dobiš frenda samo za seks." ji je predlagal in s pričakovanjem široko odprl oči. s tem prijateljem je seveda mislil sebe, vendar je s tem stavkom raje nekoliko počakal. ni je imel namena preveč prestrašiti, če si tega mogoče ne bi želela.

» ryan & teresa [sand beach]
» artie & lucrezia [beach cave]
» beach cave,
» artie & damien [sand & sault bar]
» beach cave

sand beach,

sand beach,

Similar topics

Similar topics