roke je vztrajno tlačil v žepe svoje jakne in opazoval praznično obarvano mesto. ven ga je spravila zgolj radovednost in svež zrak, dejansko sam ni bil tip osebe, ki bi veliko dal na trud meščanov za okraševanje in samo božično ter novo letno vzdušje. bilo je samo eno leto več, katerega so vsi pričakali v upanju, da bo boljše. nekateri celo v prepričanju, da bo boljše. sam pa je nekako vedel, da je vse skupaj le izražanje upanja, katerega so ljudje vsako toliko potrebovali in dobro se je zavedal, da se bo drugega januarja prebudil samo z mačkom v glavi in enakim stalnim dnevom, kot ga je imel v prejšnjem letu pa četudi je to leto bilo nekaj ur nazaj. elois bo še vedno mešala štrene, preteklost ga bo še vedno zasledovala in še vedno bo v njegovem srcu prevladovala chloe in želja, da ga sovraži za njeno dobro. zavzdihnil je in zajel mrzel zrak v svoja pljuča in kmalu izdihnil val meglice iz sebe, ko je njegovo pozornost prevzela zabavna reč v daljavi s konjički. včasih se je na teh igralih v mlajših letih veselo igral z brati in seveda izpadel precej trapasto, toda nikoli ni imel preveč domišljije, da bi iz metle lahko naredil konja in iz sebe kavboja. tukaj, na teh konjih, pa je vedno imel občutek kakor da se je res za trenutek mayberry spremenil v divji zahod in je on kraljeval v svojih kavbojskih škornjih.
veselo bi še opazoval množico, če ne bi njegovega razgleda prestregla podoba chloe in z obotavljanjem je stopil mimo nje, ravno toliko, da je bilo videti kakor da mirno stopa mimo in je niti opazi. navsezadnje ni potreboval vala negativnosti iz nje in obtoževanja. toda kljub temu, da ga je opazila je sledil objem, iskren objem. » lepo me je videti in še objemaš me ? « je presenečeno zamrmral, dokler ni seštel dva plus dva. » pijana si, « se je rahlo nasmehnil, prepričan da je sama to že ugotovila. njegovo dlan pa je ujela njena mehka roka, ki ga je povlekla do konjičkov in izpustila ga je takoj, ko je bila dovolj blizu, da je na enega izmed njih sedla. » si res prepričana, da me hočeš v svoji družbi ? « je povprašal in prekrižal roke na prsih z zanimanjem pa gledal v njeno veselo postavo. » nazadnje si me grdo gledala, podala klofuto in označila za največjega bedaka, « jo je opomnil in se nasmehnil.

» kaj pa vem to bi bolje znala odgovoriti ti, kajne ? « je povprašal, ko je sklenil roke na svojih prsih in se zazrl v dekle pred seboj v vsej njeni veseli in radostni podobi, ki je bila več kot očitno posledica alkohola, ki pa bo jutri že izhlapel in bo spet dobra stara chloe in za njo bo on dobri stari noah, ki jo je prevaral in katerega ne bo veselo pozdravljala s toplimi in ljubečimi objemi. » to se da opaziti, chloe « je dejal predno je prikimal z glavo in se nasmejal- lepo jo je bilo videti v takšni podobi in zaželel si je v tistem trenutku v katerem je bil ujet, da ne bi šlo le za alkohol in da bi njen obraz zares iskreno krasil njen prelepi nasmešek kot včasih. vendar je sam skupaj z boleznijo uničil veliko preveč, da bi ob jutru bilo točno tako kot je bilo sedaj, vsaj kaj se je nje tikalo. zato se ni hotel ujeti v pravljico, ki se mu je pojavila v očeh o tem, da sta shajala precej dobro skupaj in je moral nadaljevati svojo igro samo zato,da bi končno naredila korak naprej daleč stran od njega ali vsaj misli nanj.

»no, kaj pa vem ne rinem tam kjer nisem dobrodošel, « se je odzval na njene besede in skomignil z rameni, ko je še vedno gledal proti njej in zadovoljno opazoval njeno radost. » nisem zategnjen samo nisem imel bližnjega druženja z alkohol kot si ga ti imela, « se je užaljeno branil, ter namuznil svoj obraz ob njenih besedah o njegovi več kot očitni zategnjenosti. mirno pa je tudi poslušal njeno naslednjo trmasto vztrajanje in mogoče je klofuto res iskal toda ni je pričakoval, tukaj pa se je pokazala manjša razlika. » prvo sem zategnjen, sedaj sem dolgočasen ? počasi bom to vzel kot napad name, chloe patterson, « je ponovno sledila njegova zaigrana užaljenost, ki pa res ni imela namena veselega poskakovanja po vrtiljaku. njena bližina in njen pogled pa sta bila tista, ki sta ga popolnoma ohromila in počasi vlekla, da se samo preda in sprejme njeno ukazovanje. » ni pravično, da igraš na ta ljubek pogled, ko dobro veš da se mu nikoli nisem znal upreti. « stresel je z glavo in se ji nasmehnil ob spoznanju kako zelo sta si dejansko blizu in ji je lahko mirno odmaknil pramen las z njenega ljubkega obraza.