ashley & zachary [phillips place cinemas]

ASHLEY!
notes: i'm really sorry for late, deary. :3

Včasih je potreboval tisto vožnjo do oddaljenega kraja, kjer nihče ni vedel ničesar o njem in se ni srečeval z nadležnimi znanci, ki so ga zasuli z goro vprašanj kako kaj njegovo življenje. Po zadnjih podatkih je bilo njegovo življenje preveč stresno in razen ekrana svojega prenosnega računalnika med tednom ni ugledal nič drugega. Poklic odvetnika je bil seveda precej stresen poklic, a ko se je za to izobraževal je dobro vedel kaj ga čaka. Čeprav se je v vlogi odvetnika znašel več kot odlično, je moral dostikrat prikriti resnico, da je zavaroval svojega klienta, četudi je bilo to na sodišču. Iz dneva v dan je preučeval goro zapiskov in dokumentov, da je na koncu nekaj ur sedel v sodni dvorani in na koncu odšel z zmago v roki. Kljub vsemu se je zavedno odločil, da bi rad odprl samostojno odvetniško pisarno, kajti delati pod nadzorom drugim mu je bilo dovolj mučno. Denar je bila seveda tisti drugi problem, ko se je porajal, ko se je odločil oditi na svoje. Ponudbo svojega novega tasta je sprejel zgolj zaradi denarja, čeprav je nekaj časa pri tem okleval, nato pa s stiskom roke potrdil njegovo ponudbo in se znašel v začaranem krogu iz katerega nikakor ni mogel ven. Ironično je bilo tudi to, da mu je bila Jane bolj kot ne všeč. Njune besedne bitke, ki so drug drugega izpodrivale iz nadvlade, so bile kot nekakšna krinka za njuna čustva. V potiskanju svojih čustev v dno svoje duše je bil neizmerno dober, a zadnje čase se mu je tudi ta metoda pričela podirati.

Čas, ki ga je maksimalno želel izkoristiti v Charlottu je namenil pohajkovanju po mestu in predvsem potuhnjeno opazoval ljudi, ki so skozi vsakodnevno mrzlico hodili po mestu in živeli svoj vsakdan. Ob vsem tem vrvežu se je počutil kot zrno v kopici. S hladno plastenko coca-cole v roki se je postavil v dolgo vrsto in povsem naveličano čakal na to, da končno pride na vrsto. Resnično je sovražil zastoje, ki so se delali pre kino dvoranami in tudi tokrat nadvse očitno četrtkovo popoldne ni bilo nobena izjema. Film, ki si ga je tokrat nameraval ogledati je govoril o še enem izmed Bondovih filmov. Šlo je že za 23-to nadaljevanje najdlje trajajoče filmske franšize v zgodovini, ki so ga povsem navdušili. In tako je že tretjič tisti teden stal v vrsti, da si ponovno ogleda film, med tem ko naj bi hrupno življenje v katerem je živel, spolzelo skozi njegove roke. Smešno, ampak v kinu se ej počutil kot tisti pet letnik, ki je nekoč vedno rad hodil gledat filme s svojim očetom. Njegova očarljiva otroška duša se je osvobodila iz težkih jermenov in lahko je zadihal kakor globoko je sploh lahko. Njegovo premišljevanje je prebudil nežen dotik ženske roke, ki je spolzela po ramenih navzdol. Glas je bil tih, očarljiv in hkrati tako ekstazen, da se je stresel kot bi ga zadelo tisoč voltov elektrike. Presenečeno se je hipoma obrnil proti tujcu in presenečen izraz na obrazu je zbledel, zamenjala pa ga je še večja naveličanost in rahel strah. Ashley Fitzgerald je v njegovih očeh veljala za tisti del ljudi, ki se jim je izogibal na veliki črti. Sicer na njej ni bilo nič napačnega, bila je ljubka, glasna in očarljiva. A bolj kot sta se srečevala, bolj je dobival tisti trapasti občutek da si ona želi veliko več kot samo prijateljstvo. Nikakor ji ni mogel dopovedati, da se bo kmalu poročil, pa čeprav ta zakon ni bil povsem iz ljubezni. » Ashley! « je prisiljeno dejal in se ji nasmehnil. » Saj me ne zasleduješ, kaj? « je sarkastično dejal in desno stran hrbta rahlo odmaknil od nje, tako da se njuna telesa nista več dotikala. Njen oboževan obraz je v njem povzročil rahel strah, ki se je širil po njegovih mislih. Resno? To je bila zadnja stvar, ki si jo je želel tistega dne.

» ashley & mason [apartmen B3]
» ashley & jimmy [the midsummer nightmare club]
» jane & zachary [house no. 22]
» hobb, ashley june
» fitzgerald, ashley melanie

ashley & zachary [phillips place cinemas]

ashley & zachary [phillips place cinemas]

Similar topics

Similar topics