tagged: mason i'm sorry for being late.

skozi okno v dnevni sobi je opazovala moško postavo, ki se je počasi približevala po ulici. spominjala jo je na masona, le da je bila skoraj prepričana, da ni bil on saj je bilo malo verjetno, da bi se njuna naključna srečanja sploh lahko dogajala tako pogosto. zagrnila je zaveso in tako sobo naredila za odtenek temnejšo, a še vseeno svetlo in prijetno. zadnje dni je bolj ali manj preživela v stanovanje, vse odkar je v mayberryju srečala masona. kako je bilo sploh mogoče, se nikoli prej nista srečala ali vsaj mimogrede opazila drug drugega v tako majhnem mestecu kot je mayberry? za kaj ga ni, preden je spala z njim, vprašala od kod prihaja? če bi takrat razmišljala o tem, bi se stvari zagotovo obrnile v drugo smer kot so se in morda bi se izognila še vsej tisti nelagodnosti, ki je spremljala dejstvo, da lahko moškega, ki ga je, kot tudi on njo, le malo izkoristila, sreča na poti v službo, v parku ali pa morda čisto po naključju kje v baru... z njegovo punco. saj res, je sploh vedela, da je samski? po videzu sodeč se ga predstavnice ženskega spola najverjetneje niso izogibale in zagotovo ni bila edina, ki jo je blazno privlačil, v vseh pomenih besede. poleg tega pa je bil zdaj v njenem življenju še jimmy, no, vsaj zdelo se ji je tako. skratka, moški so bili še vedno ena izmed stvari na svetu, ki jo je oboževala, a hkrati tudi sovražila, predvsem zato, ker so ji povzročali same težave, ki jih sicer najverjetneje sploh ne bi imela. vedno je bila namreč tip osebe, ki ji je bilo vseeno za karkoli. obremenjevala se ni z ničemer in je pustila življenju prosto pot. morda je bila ravno zato stara šestindvajset let, nesposobna resne zveze in še vedno kot kakšna neumna petnajstletnica. najhujše pri vsem tem pa je bilo, da je to sploh ni bilo motilo. ni se obremenjevala niti s preteklostjo, niti s prihodnostjo, živela je le za sedanjost in vse kar je poznala je bila zabava. znova je pomislila na znanega moškega na ulici in se še dalje prepričevala, da je nemogoče, da bi bil mason. kdo je sploh bil mason vanderbilt? odločila se je, da ga bo poiskala na googlu in morda izvedela kakšno podrobnost več o njem, zato je počasi vstala iz udobne sedežne garniture v kotu sobe ob kaminu in se odpravila v spalnico po računalnik. pa ni prišla daleč, saj jo je presenetilo trkanje po vratih. ni bila navajena, da je kdo na tak način prišel k njej, prijatelji so namreč dobesedno vdrli v njeno majhno stanovanje, lastnik je že od daleč klical njeno njeno ime in vsoto, ki mu jo je dolgovala, drugih ljudi pa pri njej skoraj ni bilo. počasi se je obrnila in stopila proti vratom. odprem ali se pretvarjam, da me ni doma? naposled se je odločila, da bo odprla saj tako ali tako ni imela nobenega pametnega dela za večer, ki se je vedno bolj približeval. prijela je za kljuko vrat, jih odprla ter nato obstala. kaj?! "mason?!" je tudi sama izjavila njegovo ime, nekoliko bolj presenečeno in z veliko glasnejšim tonom glasu. ni ga mogla pustiti pred vrati (po drugi strani pa tega tudi ni hotela storiti) zato mu je z nenavadnim nasmeškom na obrazu namignila, naj vstopi. "kaj pa ti tukaj?" ga je vprašala in se počasi pomikala po hodniku proti dnevni sobi ter predvidevala, da ji mason sledi. "sem mislila, da si eden izmed tistih moških, ki... no, ki ženske bolj ali manj izkoriščajo." ustavila se je. "ali pa imaš morda kakšen dober razlog, da si me prišel obiskati? mimogrede, od kod ti sploh moj naslov?" njuno srečanje je bilo čisto malo neprijetno, ampak ash je bila profesionalka z moškimi in zato je še kako spretno prikrivala vsako sled najmanjše neprijetnosti.