all these little earthquakes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
lexie & maddox [sidewalk] Welcome
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.

lexie & maddox [sidewalk] Pravila
lexie & maddox [sidewalk] Zasnova
lexie & maddox [sidewalk] Oglasevanje
lexie & maddox [sidewalk] Map
lexie & maddox [sidewalk] Faceclaim
lexie & maddox [sidewalk] Canon
lexie & maddox [sidewalk] Wanted

lexie & maddox [sidewalk] Staff






lexie & maddox [sidewalk] Cbox
lexie & maddox [sidewalk] Spotlight
the leading lady

lexie & maddox [sidewalk] Leadinglady

the leading gentleman

lexie & maddox [sidewalk] Leadingmale

best friendly connection

lexie & maddox [sidewalk] Friends

best family

lexie & maddox [sidewalk] Family

best chemistry

lexie & maddox [sidewalk] Chemistry

honorary member

lexie & maddox [sidewalk] Member

biggest ego

lexie & maddox [sidewalk] Ego

biggest sweetheart

lexie & maddox [sidewalk] Sweetheart

should be a couple

lexie & maddox [sidewalk] Couple
lexie & maddox [sidewalk] Credits
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share
 

 lexie & maddox [sidewalk]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
graham jamesgraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptySre Okt 03, 2012 7:21 am

    for: lexie srcek

    sedem zjutraj je bila ura, ko so številni odhajali na delo. hiteli so po sivih pločnikih naokrog po prvih dnevnih opravkih – iskali obvezno dozo kofeine, da bi dobili zagon za preživetje, iskali dišeče francoske rogljičke polnjene z marmelado, da bi upoštevali tisti fenomenalni nasvet, da mora vsak človek jesti zajtrk. in številni so tako kot on stali v vrsti pred kioski ter čakali. nekateri na škatlico cigaret, s katerimi bodo napojili pljuča in se ovili v siv dim ter vonj po nikotinu. drugi so čakali jutranji časopis ali samo nekaj malenkostnega kot so žvečilni gumiji. vsi so imeli za seboj noč preležano v mehki udobni postelji in so se počasi šele prebujali. vendar ne maddox. zadnjih dvanajst ur še ni zatisnil oči, a navadil se je zgodnjih juter, ko se je vračal z dela in so ostali hiteli mimo njega. poskušali so se zbuditi, on bo šele tonil v spanec čez kako uro, ko bo doma. toda sedaj je res potreboval eno škatlico cigaret in zavoljo le teh je bil pripravljen deset minut čakati v vrsti pred kioskom. noč v klubu je minila po običajnem vzorcu – prišli so obiskovalci, pili in plesali, vedno se je našel kdo, ki se onesvesti na stranišču, nekdo, ki bruha mimo školjke, nekdo, ki se poskuša zaplesti v prepir s polovico plesišča. njegov prispevek je bil večinoma sedenje v pisarni nad klubov in spremljanje dogajanja, da je bilo vse pod kontrolo. ostal je vse do konca večera, dokler niso ven spravili še zadnjega obiskovalca, pospravili in zaključili za tisti dan. zdaj bo odšel v svoje stanovanje in odspal sedem ur, nato odšel nazaj v pisarno in nadaljeval. vzorec je bil kar nekako pomirjajoč. rutina je bila bolj zaželena, kot si je drznil priznati – on, ki je včasih prisegal dnevno, da ji nikoli ne bo podlegel.

    nekajkrat se je prestopil na mestu, potrpežljivo čakal, da se vrsta premakne naprej, in nato končno prišel na svoj račun. lažje bi bilo poklicati domov in prositi njihovega tako imenovanega butlerja ali bolje rečeno strežaja, če skoči v trafiko namesto njega. res bi bil najmanjši problem. a jutranji zrak je bil prvovrsten, nobenega prometa. nobene gneče na ulicah. mayberry je bil skorajda povsem tih z občasnimi znaki prebujanja. ne da bi dvignil pogled, je pograbil škatlico z modrim napisom L&M, plačal in že hodil stran od trafike, njegovi prsti odvijajoč zaščitno folijo, medtem ko je druga roka iskala črn vžigalnik nekje po žepu suknjiča. ''toliko o dobrem jutru...'' je s tihim neslišnim glasom zamrmral predse, ko je naposled dvignil pogled in pred eno od izložb zagledal svetlolaso glavo kombinirano z dolgimi nogami in vsem česar nikoli ne bo mogel imeti. sprva je res predstavljala dober izziv, zdaj jo je imel za konkretno preveč trmasto. ni imel dovolj živcev, da bi se še nekaj mesecev podil naokrog za njo, ker roko na srce – nobena ženska ni bila vredna tolikšne pozornosti. nenazadnje je poskusil že vse od dragih bonbonier do čudovitih šopkov rož, poslal ji je celo nakit. napredoval ni niti za ped. morda zato ker je vedela, da jo res skuša spraviti samo v posteljo in mu potem ne bo več zanimiva. vendar ali ga je sploh lahko krivila? kateri moški si ne bi želel njenega telesa spraviti pod sebe in med svilene rjuhe, ki bi počasi drsele prek njene gole kože? odmaknil je pogled stran od nje, kanček prepozno, da ga je že opazila. ''dobro jutro,'' je ne preveč zainteresirano zamrmral, ko je prišel do mesta, kjer je stala. uspelo mu je osvoboditi eno cigareto in jo vtakniti med ustnice, plamen vžigalnika že v stanju pripravljenosti. ''saj bi vprašal, če se vračaš domov s kakšne enonočne avanturice, vendar vem da noben idiot ne more razmakniti tvojih nog niti za centimeter,'' je nadaljeval v istem tonem, deloma jezen na njeno trmo, deloma na svoje očitno pomankanje kontrole.
Nazaj na vrh Go down
rosemarie westwoodrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptySre Okt 03, 2012 9:16 am

tagged: maddox st. cloud :3
info: 669 words, outfit


    tako utrujena, kot se je počutila na zgodnje ponedeljkovo jutro, ni bila že dolgo. za njo je bila več kot naporna nedelja urejanja raznih zadev za poroko, ki jo je čakala prihodnji vikend, in kot običajno se je moralo nekje zalomiti. tako je večino dneva porabila za to, da je nevesto prepričala, da sprememba teme poroke na podvodni svet teden dni pred dejanskim dogodkom nikakor ni dobra ideja, nato pa je imela za povrhu še zmenek. ki se je, po pričakovanjih, končal precej klavrno. kaj pa naj bi pričakovala od večera, ki ga je organizirala njena mama? zavzdihnila je in se sama pri sebi oštela, ker je dovolila, da je sploh prišlo do tega. zaboga, saj ni bila obupana ostarela devica, da bi dovolila, da ji sorodniki urejajo ljubezensko življenje. če pa že bo vsekakor bolje, če to nalogo v bodoče prepusti komu od fantov. ampak ne! ne, ne, ne, ne bo se šla tega. obraz je za hip prekrila z dlanmi, ki jih je nato premaknila navzgor in šla z njimi skozi lase. hvala bogu so bile ulice ob tej jutranji uri še bolj ali manj prazne in ji ni bilo potrebno skrbeti, da bo srečala koga ob komer ji bo mar kako izžeto izgleda. in sedaj še razmršeno. super.
    vzela je kavo, na katero je čakala zadnjih petnajst minut, jo plačala in se napotila proti centru mayberrya, kjer je bila domenjena za sestanek. par, s katerim se bo srečala, je že poznala in lahko je ugibala, kašne bodo njune želje. pod palcem sta imela veliko več, kot bi bilo dobro in kar slutila je, da jo čaka ogromna, razsipna in kičasta poroka, kakršne so bogataši nadvse ljubili. pff. pogled ji je ušel na izložbeno okno cvetličarne, kamor je uslužbenka ravno zlagala velike šopke vrtnic, orhidej ter belih lilij. slednje so bile že od malega njeno najljubše cvetje. mama ji je vsako leto na jutro njenega rojstnega dne položila cvet na blazino in tako se je zbudila obeta v prečudovit jutranji vonj. spomin ji je na obraz prinesel zasanjan nasmešek in v tistem trenutku se je, kot vedno, izgubila. pred njo je vstala podoba njenega dne, dne ko bo ona sama stopala po cerkveni ladji v beli obleki in ne le stala v ozadju. videla je čudovito cerkev, oblito z jutranjim soncem, cvetne aranžmaje lilij, nasmejane goste in ko je dvignila pogled k oltarju… zaslišalo se je glasno trobljenje, ob katerem je kar poskočila, nato pa še preklinjanje mimoidočega voznika, ko se je skupinica šolarjev hitro odstranila iz prehoda za pešce. ravno zaradi takih primerov je v mestu raje hodila peš.
    obrnila se je, da bi nadaljevala pot, ko je njen pogled ujel par sivo-modrih oči, ki so zrle vanjo. super. pred njo je stal sam maddox st. cloud, eden tistih moških, ki si jih je ne glede na starost poželela vsaka ženska. tudi ona ni bila nobena izjema, a kaj, ko je vedela, da bi noč v njegovem objemu zanj pomenila samo še eno črtico pri številu žrtev, sama pa si ne bi odpustila, da je bila tako plehka in mu podlegla. kar je bil tudi glavni razlog, da ga je zadnje leto vztrajno zavračala. spoznala sta se ob njegovi zaroki, ko so jo najeli kot organizatorko in od takrat naprej pred njim ni imela miru. če je ni vsak teden pričakal vsaj en šopek ali pregrešno draga bombonjera, kateri se je le s težavo uprla, nekaj ni bilo prav in tako je bilo vse do pred dvema tednoma. videla je, da je začel stopati proti njej in v sebi se je pripravila za upiranje njegovim božanskim nasmeškom, a je namesto tega dobila le hladen pozdrav. »jutro.« je nekoliko obotavljivo pozdravila, nato pa porogljivo privzdignila levo obrv. »noben ali samo ti?« mu je vrnila milo za drago in ga sumničavo pogledala. očitno je moral biti strašansko slabe volje. »si vsako jutro tako prijetna družba ali imam samo jaz tako srečo?« je cinično vprašala in ga gledala, kot bi padel z vesolja. tega maddoxa vsekakor ni bila vajena.

Nazaj na vrh Go down
graham jamesgraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyČet Okt 04, 2012 7:03 am

    brez slabe vesti bi lahko trdil, da je mojster izigravanja, ki je bilo v večini primerov tesno povezano z zapeljevanjem. trde orehe je človek najlaže strl tako, da je napravil ovinek naokrog in jih presenetil na način, ki so ga najmanj pričakovali. in lexie wayland mu je mesece dolgo predstavljala najtrši oreh v zgodovini njegovih osvajalskih podvigov – katerih ni bilo malo in niso bili vsi tako zelo peresno lahki. morda je bil v tisti najbolj rosni mladosti res pristaš stvari, ki so ti bile dostavljene na srebrnem pladnju, stvari, za katere ni bilo migniti niti s prstom. za seboj je imel že konkreten delež posteljnih trofej, ko je bil dovolj en sam pogled in je bila stvar opravljena. sedemnajstletniku je bilo to nadvse zabavno, kasneje je postalo dolgočasno in tudi zapeljevanje ter lahek seks sta izgubila svoj čar. tako kot pravijo: dobre stvari niso lahke, lahke stvari niso dobre. kar je imel priložnost okusiti na lastni koži. vendar je vse imelo svoje meje in v nasprotju s splošnim prepričanjem ni bil tako neumen, da bi vztrajal pri nečem, kar se ne bo nikoli zgodilo. dala mu je jasno vedeti ob več kot eni priložnosti, da sprehoda v njegovo posteljo ne bo napravila, zakaj bi se torej še naprej zaletaval z glavo v zid? to je bilo njegovo pojasnilo za nezainteresiran ton in odmikajoč se pogled, lahko bi samo še dvignil roke od sebe, da bi bilo sporočilo dovolj jasno, a je bil preveč zaposlen s pomikanjem cigareta naokrog med prsti. ''ne vem. morda imaš samo neverjetno slab okus za moške in raje spiš s povprečneži, ki se bodo čez deset let lahko pohvalili samo s pivskim trebuhom in bodo do konca življenja sanjali o svojih študentskih letih, ko jih je še kdo povohal,'' je samo skomignil z rameni in skozi kotiček od jutranjega hladu rahlo pordelih ustnic izpihnil cigaretni dim.

    vljudnost nikoli ni bila na njegovem repertoarju, ker jo je imel zgolj za pretvezo celotnega človeštva. vsi so samo uporabljali neke uveljavljene fraze in obsojali vse tiste, ki so imeli v sebi dovolj samozadostnosti, da so se uprli tem načelom in so korakali na svoj ritem. če nisi pozdravil nazaj, so bili že vsi ogorčeni. kaj šele če si prežrl iztegnjeno dlan ob predstavljanju – kar je sam počel dnevno. zato se ni pretirano obremenjeval, če je bil njegov ton sedaj preveč piker in če bi jo moral gledati v oči med tem skrajno nepotrebnim pogovorom. ''morda pa si res brezupen romantik in verjameš, da je ljubezen pomembna na notranji ravni. prepričan sem, da bo tvoj bodoči mož nadvse zadovoljen, ko bosta imela gručo otrok in nobene akcije v postelji. ampak... vsakemu svoje,'' je glavo nagnil rahlo vstran, ko je vendarle dvignil pogled proti njej in čakal na njen odziv, kakor da bi jo izzival, naj zanika. naj reče, da si tega ne želi. vendar če ni sprejela njegovih preteklih sto ponudb, zakaj bi bilo tega oktobrskega jutra kakorkoli drugače? ''bi mi moralo biti mar, če me imaš za prijetno družbo?'' so se njegovi obrvi potegnile rahlo skupaj ob njenem vprašanju v še enem tihem izzivu. ''za mano je dolga noč. ravnokar se vračam domov in pred sabo vidim samo še posteljo,'' ji je nato vendarle podal pojasnilo za njegovo 'utrujeno' razpoloženje, čeprav je bila v večji meri za vse skupaj kriva ona in ne pomankanje spanca. ''tako da... saj bi vprašal, če greš z mano, ampak že vem, da sem pod tvojimi merili,'' je samo še prikimal, ko je cigareto zopet pritisnil med ustnice v jedkem potegu dima.
Nazaj na vrh Go down
rosemarie westwoodrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyČet Okt 04, 2012 8:35 am

tagged: maddox st. cloud :3
info: 587 words, outfit and this is short and lame, wich i'm terribly sorry for. -.-


    Gospodič St. Cloud je očitno misli, da je pravi mali bog, vsaj glede na njegovo obnašanje. Kot da so ženske že samo ob pogledu nanj padale v trans in dobesedno njemu pod noge, da si jih je lahko vzel in naslednje jutro pozabil. In na žalost je bilo prav vse res, česar seveda ne bi nikoli na glas priznala. Če se ga ne bi držal dotičen sloves, če ne bi točno vedela, kaj in kako se bo zgodilo, ter če ne bi bila tako prekleto strahopetna bi mu že zdavnaj dovolila, da si jo vzame in ji pusti enega lepših spominov. a ne, ona je pač morala imeti svoj ponos in trmo, ki pa nista zapolnila prazne postelje ponoči. A ne glede na to, da je bilo njeno ljubezensko življenje na psu, on tega ni vedel. In niti slučajno mu ni imela namena pustiti, da jo žali z vsem, kar mu pade na pamet. »Morda pa imam tako visoka merila za moške, da se ti ne zdiš kaj dosti več od povprečneža.« Nikdar je ni bilo pretirano težko ujeziti in tudi tokrat se je njena obramba hitro sprevrgla v protinapad. »Ki se bo čez deset let lahko pohvalil samo s pivskim trebuhom.« Roke je prekrižala na prsih in trmasto strmela vanj. Ne glede na to, da nikakor ni bila majhna, je bil on še vedno precej višji od nje. Dejstvo, da ga je morala gledati navzgor pa ji trenutno ni niti malo dišalo.

    Temnolasec je očitno vstal z levo nogo in se odločil vso svojo jezo stresti nanjo. Tudi prav. Tudi ona je znala biti nesramna in pasja, če je hotela. Morda ne tako kot ta nesramni samovšečnež pred njo, ampak nekaj je pa že zmogla. Konec konec je odraščala obdana s samimi fanti, nekaj vaje je pa že imela. Ob njegovih besedah se je skoraj na ves glas zasmejala. »Oh ja, seveda. In zagotovo boš ti na moji poroki deklica s cvetjem.«Ki je ne bo imela. Pa saj ne, da si je bila pripravljena priznati karkoli o svojih trapastih sanjah. To so bili samo trenutki slabosti. Sicer je bila samostojna ženska, povsem zadovoljna s svojim življenjem in vsekakor ni potrebovala moškega za svojo srečo. »Na tvojem mestu bi malce pazila, kako otresaš z besedami. Kaj pa veš, mogoče pa boš čez deset let ti tisti, ki bo imel doma štiri majhne deklice in ljubečo ženo, ki bo imela konstantne glavobole. « Z besedami jo je potisnil ravno dovolj daleč, da ji je bilo že vseeno kaj reče, samo da mu vrne. Res bi se morala znati bolje nadzorovati, a ko jo je izzival tak mačističen primerek… bi ga najraje naskočila, ampak toliko samokontrole je pa še vedno imela. Na žalost. »Glede na to, kako zelo se zadnje leto trudiš, da bi mi zlezel v hlačke… hja, verjetno ja. To je običajno dober bonus.« Njegovo pojasnilo je ni pretirano ganilo. Saj mu ni ona rekla, da se ji mora sploh približati. Svojo utrujenost bi lahko mirne duše odnesel kam drugam, ne pa da je z njo utrujal še njo. »Pa še presneto prav imaš. Moški, ki je tako omejen, da ne vidi čez šopke in drage bombonjere?« Približala se mu je za korak in nekaj trenutkov dlje, kot bi bilo spodobno strmela vanj. »Veliko pod mojimi merili.« Z očmi se je ocenjujoče sputila navzdol po njegovi postavi, nato pa znova dvignila pogled in narejeno obžalujoče skomignila z rameni.


Nazaj na vrh Go down
graham jamesgraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyPet Okt 05, 2012 5:45 am

    note: roko na srce, res zgleda kinda like a god. chuckle

    ''mhm,'' je samo poznavalsko prikimal ob njenem ne preveč izvirnem odgovoru. seveda je bil njegov ego že nekaj časa napihnjen do skrajnosti, vendar bi lahko šteli za dejstvo, da je doma zadel na genski loteriji in verjetno se dobrega videza ne bi mogel znebiti niti s teden dni staro brado, umazano trenirko in strgano srajico. toda tega ji ni nameraval reči naglas in v obraz, ker je obstajala resna možnost, da bo prejel vsebino njenega lončka s kavo v obraz. ali v srajico, kar bi bilo znatno huje, glede na to da bi potem moral v čistilnici zapraviti precej denarja za čiščenje gospoda gabbane. ali pa je bil dolce, kakorkoli že. tvegati ni nameraval, ne več. ''hm, morda imam pivski trebušček že zdaj. nisi me videla še brez oblačil in srajice tudi ne pokažejo kaj dosti od podlahti in obrisa ramen,'' je nadaljeval, ko se je postavila povsem predenj in s skrajno trmo zrla naravnost vanj. bil je že navajen, da ga ob vsaki priložnosti poskuša ubiti s pogledom ali ga prekleti na tisoč in en način, da bi se nekega jutra zbudil grbav in grčav, plešast ter s skrajno slabo kožo. do sedaj njene želje še niso bile izpolnjene, kar jo je nedvomno frustiralo. ''se boš še bolj razbesnela, če rečem, da izgledaš neverjetno dobro, kadar se jeziš?'' je vprašal, ne da bi njegov ton držal kakršnokoli implikacijo na tekst med vrsticami. vprašanje je izvenelo kot res samo pozvedovanje in ne izzivanje. toda vzela ga bo tako, kot ga bo hotela vzeti. ''verjemi, da me nočeš na svoji poroki,'' je samo odvrnil na njene besede brez dodatnih pojasnil, naj si vse razlaga, kot ji paše.

    ''če bom imel čez deset let štiri deklice in ženo, potem bom poskrbel, da ne bo imela niti ena glavobolov. narobe me sodiš – ne bojim se začeti družine in ne bojim se poroke,'' je zmajal z glavo, ko je predenj potisnila romantično osvetljeno predstavo. vendar podobne napake, kakor je bila zaroka z bethany, ne bo naredil. naslednjič, ko bo komu nataknil prstan na dlan, bo mislil resno in stvar bo izpeljal do konca. ''brez problema lahko organiziraš mojo... naslednjo, veš. ne obstaja več nobene nevarnosti, da te bom poskušal spraviti v posteljo – ne mesece pred poroko, niti dan prej,'' ji je podal zagotovilo, ki ga nedvomno ne bo vzela resno. toda bilo je mišljeno iskreno, vrgel je puško v koruzo, enkrat za vselej. stal je na mestu, ne da bi znova odprl usta, ko je nadaljevala z že stokrat slišanimi obsodbami ob katerih se je s težavo zadrževal, da ni zraven na vse pretege zavijal z očmi in morda še zehal. ''si končala?'' je spregovoril, ko je njen pogled prišel nazaj z njegovega telesa navzgor do obraza. ''ker resno lexie, bilo je zabavno, bila si dober izziv, vendar ne mislim letati za tabo, ko očitno ne vidiš dobre stvari, četudi jo imaš pred nosom. zadržal se bom in ne bom rekel še kaj bolj nesramnega, ampak predlagam ti, da se počasi zbudiš in morda kdaj poskusiš kaj tveganega,'' si je nadel ciničen nasmešek, ki ni nosil nobenega žara. sedem zjutraj je bila prezgodnja ura, da bi bil na obraz sposoben narisati kaj bolj pristnega, sploh pa si nasmeška tokrat ni zaslužila. ''ah, in veliko sreče ti želim – s komerkoli boš na koncu pristala. upam samo, da si vredna vsega truda, časa in živcev, ki jih bo tip moral zapraviti. ker res dvomim, da si tako, reciva temu zadržana, samo ko se gre za seks z mano,'' je vrgel samo napol pokajeno cigareto na tla in jo pohodil s peto čevlja.
Nazaj na vrh Go down
rosemarie westwoodrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyPet Okt 05, 2012 8:56 am

tagged: maddox st. cloud :3
info: 735 words, outfit; here we go, finnaly in oh ja, vem. *.*


    Ob njegovem neprizadetem obrazu ter naveličanim zavijanjem z očmi je vedela, da bo treba sprejeti resnico. Njene premišljeno stuhtane žaljivke so bile približno toliko učinkovite kot klima pozimi. V tistem trenutku bi najraje cepetala od jeze, a kaj, ko je svojemu ugledu za en dan naredila že več kot dovolj škode. Pa je bila ura šele sedem zjutraj. Čudovito. In kot da ni bila že dovolj sprovocirana je moral gospod perfektni načeti še temo, ob kateri ji je pogled avtomatsko ušel navzdol na predel, kjer bi se po njegovih besedah naj nahajal 'pivski trebušček'. Ja, seveda. Srajca, ki se je oprijemala njegovega telesa je nakazovala, da je vsaka misel na to temo že v naprej izgubljena bitka. Tkanina je padala tako ravno, da so njene misli kaj hitro spet ubrale svojo pot in še preden se je uspela obrzdati je njene misli napolnila predstava njegovih trebušnih mišic, za nameček pa je bila tam še njena roka, ki je drsela po njih. Nerodno. Sploh, ker je bilo več kot očitno o čemer premišljuje, ker ji še kar ni uspelo dvigniti pogleda. Zelo nerodno. Odkašljala se je ter namerno ignorirala njegove besede, ko se jo je že odločil blagosloviti z novimi. Te pa so jo, seveda brez kakršnega koli razmisleka, svetlobno hitro podkurile. Že mu je hotela zabrusiti nekaj ne ravno njenim letom primernega, ko so njeni možgani le dojeli skrito sporočilo. »Morda pa. Samo zato, da te spomnim, da tega kar vidiš nikoli ne boš imel.« Besede je pospremila s sladkim nasmeškom, ki je občutno zbledel, ko je njen poskus žalitve znova neslavno propadel.

    Le kdo bi si mislil, da slavnega Maddoxa St. Clouda ni strah prihodnosti, ki je vključevala vezanost, ženo in družino? Ona prav zagotovo ne in s tem odgovorom jo je za trenutek osupnil. Prekleto, kot da že prej, ko je bila še prepričana, da je samovšečen prasec, ni imela dovolj težav s samokontrolo. »Hmm. Potem je bila tisto z Bethany samo začetniška napaka?« ga je pogledala narejeno radovedno, z razširjenimi očmi in vsem, kar je spadalo zraven. »Ali pa je to tvoj plan? Zasnubiti še malo morje žensk, jih potem par dni pred poroko pustit in čez nekaj let ugibati, katera se je najbolje odrezala?« Takšne besede so ji bile pošteno pod častjo, a ni si mogla pomagati. Njena toleranca je bila tako ali tako vedno ogrožena, v bližini tega moškega, ki jo je spravljal ob pamet, pa se je zdelo, kot da je sploh ne bi imela. »V tem primeru samo prosim, da mi to v naprej sporočiš, da se ne bom zaman trudila.« Čeprav ljudje tega običajno niso verjeli je bilo v organizacijo poroke vloženega neverjetno veliko dela. In če si nato dan ali dva pred dogodkom izvedel, da je šlo vse skupaj v nič… Hja, morda je Maddoxu to še vedno malce zamerila. Tisto je bila ena njenih večjih mojstrovin za prazen nič. »Kakšno olajšanje. Sedaj resnično deluješ kot popolnoma drug človek.« Sarkazma v njenem glasu ni bilo moč prezreti, a imela je občutek, da ga bo on brez posebnega truda ignoriral. »Ježeš, smo pa skromni,« je ob njegovem malem monologu ona zavijala z očmi. »Kaj tveganega? In kaj naj bi to bilo? Skok v posteljo s teboj? Lepo te prosim, tega sem imela na faksu več kot dovolj. In ni se mi zdelo posebno tveganje.« Lagala je, kar ji je verjetno z velikimi črkami pisalo na obrazu. A kaj bi ji taka noč prinesla? Spomin? Hotela se je že umakniti iz celotne zadeve, a je z dobro izbranimi besedami spet podžgal ogenj v njej. Ki je iz nje izstrelil besede, še preden jih je sama dojela. »Oh, prekleto. In če pristanem? Če ti dam to tvojo priložnost?« Presenetila je samo sebe, vendar sedaj ni bilo več časa za umik. Še preden se je vmešal je hotela določiti pravila igre, kajti kar tako mu še vedno ni nameravala pasti v objem. »Hočem zmenek. Čisto pravi zmenek, kjer me pelješ ven in ti plačaš. Ko si ves večer pravi gentlemen, ne glede na preteklost ali tvoj sloves.« Imela je občutek, da ga bo s ponudbo popolnoma šokirala, če pa bi že privolil je dvomila, da bo zmogel ves večer držati roke pri sebi. Glede na zgodbice, ki so krožile po mestu, so mu namreč zelo rade kam zašle, ona pa tega ni nameravala prenašati. »To, ali pa se me lahko vse življenje spominjaš kot tiste, pri kateri je tvojemu šarmu klavrno spodletelo.«


Nazaj na vrh Go down
graham jamesgraham james
architectarchitect


Število prispevkov : 157
Reputation : 89
Join date : 17/09/2012
Kraj : port charles, louisiana

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyPet Okt 05, 2012 9:15 pm

    note: just so you know, tista zaroka je trajala samo tri tedne, tko da so ble priprave še bolj v začetni fazi. Wink

    njegov obraz bi skorajda preblisnil zmagoslavni nasmešek, ko je pogled spustila navzdol prek njegove srajce in se ustavila na točki pod katero naj bi se skrivalo izmišljeno pivsko salo. njen pogled je povedal dovolj, da je v trenutku razumel, kaj se ji sedaj podi po glavi in skorajda bi jo naglas opozoril, da ga slači z očmi. vendar je ostal pametno tiho, ker bi vse skupaj dojela kot še en poskus zapeljevanja. ''sem že dojel, ne rabiš me spominjati,'' je nato utrujeno zavzdihnil. da, precej hitro je sprevidel, da obstaja velika verjetnost, da mu je ne bo uspelo spraviti v posteljo, preprosto zato ker je bila prepričana, da maddox predstavlja svetovno zlo in da je hudič v človeški podobi. in moral ji je dati prav, na njem ni bilo čisto nič dobrega ali svetniškega, prej je bil reinkarnacija smrtnih grehov. le da se je ona s tem obremenjevala, njemu pa je bilo vseeno. ''ne poznaš mene, in ne poznaš bethany. vedela si samo, da sva zaročena in potem, da nisva več. tako da prosim, ne soli mi pameti in ne obnašaj se, kakor da poznaš to zgodbo,'' se je namrščil v bolj osornem tonu, kakor mu je bilo v navadi. sploh se ni več spomnil, kdaj so se začele seksualne odiseje z bethany, a ljubezen nikoli ni bila prisotna. nekaj časa sta si krajšala noči, potem so vsi govorili, da sta par in potem jo je kar tako za šalo zaprosil za roko. ljubezen? ne, ni je bilo.

    ''nisem je pustil nekaj dni pred poroko, temveč mesece pred tem. nikoli se ne bi izšlo, kar sva vedela oba, sploh pa sem bil takrat preveč zaposlen z letanjem za poročno načrtovalko, kakor zadovoljevanjem svoje zaročenke. ironično, kajne?'' je odvrnil brez nasmeška, ker je imel, roko na srce, njenih stalnih obtožb že več kot dovolj. vsako minuto in ob vsaki priložnosti ga je opominjala, da je daleč od popolnega, da na njem ni prav nič prijetnega in da je samo beden izgovor za bogataškega dediča, ki sedi na visokem prestolčku. vse to je poslušal že od vseh drugih in od javnosti, ni potreboval še nje, da mu zadaja dodatno težo na ramena. ''vse prej kot skromen sem. samo zavedam se svojih močnih točk in prav tako šibkih. nič slabega ni v tem, če človek govori resnico,'' se je njegova utrujenost, in s tem tudi razdraženost, večala iz minute v minuto. pravzaprav je bilo dovolj samo, da je odprla usta in že ga je potisnila bližje robu tolerance. ''seks z mano ni prav nič tveganega, ker že na začetku veš, kaj dobiš. zabava, užitek, to je to,'' je odkimal, ko je razmišljala v napačno smer. resno je dekle delovalo preveč odgovorno za svoje lastno dobro. najraje bi jo potisnil na sredo paint ball igrišča in vsem naročil naj jo obmetavajo z barvo, samo da bi izgubila nadzor za nekaj minut. ob njenem nenadnem vprašanju je obstal na mestu, čeprav je bil že napol pripravljen za odhod domov in naravnost na zasluženo spanje v ogromni francoski postelji. ''kaj?'' je tako zmedeno izrekel, ko je omenjala priložnost in pristanek v istem stavku. uspešno je pritegnila njegovo pozornost, vsekakor. namrščil se je v trdni koncentraciji in poslušal vsako njeno besedo, dokler ni prišla do konca in je v zraku obvisela tišina. morda je minila cela minuta, preden je končno dojel, kaj mu govori in se je odločil odpreti usta: ''pravi zmenek je vse, kar si hotela ves ta čas?'' resnično... trudil se je z vsem mogočim 'osladnim' sranjem in hotela je nekaj tako preprostega kot je zmenek, zakaj točno tega ni mogla izreči že prej? ''mučila si me mesece dolgo in obenem hotela samo to, da te peljem na zmenek?'' je za vsak slučaj še enkrat ponovil, da bi preveril, če se nahajata na isti valovni dolžini. ''mojemu šarmu ni spodletelo, če si pripravljena iti z mano na večerjo,'' jo je najprej malenkostno popravil in nato prikimal: ''petek ob osmih?''
Nazaj na vrh Go down
rosemarie westwoodrosemarie westwood
divorce lawyerdivorce lawyer


Število prispevkov : 97
Reputation : 40
Join date : 02/10/2012
Kraj : mayberry, nc

lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] EmptyNed Nov 04, 2012 11:04 am

tagged: maddox st. cloud :3
info: 475 words, outfit; short for the end.


    Njegove besede so pošteno udarile po njenem ponosu, a je tokrat raje ostala tiho. Vedela je, da ima prav – niti o njem niti o Bethany ni vedela ničesar, ali pa vsaj ne dovolj, da bi lahko presojala o takih rečeh. Zaradi izrečenega ji je bilo pošteno nerodno, zato je pogled raje usmerila nekam na cesto in si pričela živčno gristi ustnico. Vedela je, da je brcnila mimo, a njen ponos je bil prevelik, da bi zmogla opravičilo, zato je namesto tega samo komaj opazno prikimala. Z vsako njegovo besedo se je počutila huje in proti koncu njegove male pridige se je skoraj počutila krivo za razpad njune zaroke. Kar je bilo po eni strani res, čeprav ni nikoli in nikdar s čemerkoli namignila, da se za temnolasca, ki je stal ob njej, vsaj približno zanima. Vsi tisti pogledi, ki so izdajali, kako greha vreden se ji pravzaprav zdi, so bili pazljivi in namerjeni samo takrat, ko je bila prepričana, da je ne bo nihče opazil. To je bila pač ona – edina karta, na katero je znala igrati, je bila previdnost.

    »O tem bi se vsekakor dalo razpravljati. « je brezizrazno odvrnila, ob enem pa mu goreče zavidala njegovo samozavest, ki mu je dovoljevala takšne besede. Sama je bila v sebi veliko preveč negotova in bi kaj takega težko izjavila celo podprta z veliko količino alkohola, četudi bi bila obkrožena s samimi prijatelji. On pa je to lahko izrekel, kadarkoli se mu je zahotelo. Tudi ona je hotela biti taka, sproščena, samozavestna, vse, kar je vedela, da ni in ne bo. Nekatere želje se pač nikoli ne uresničijo. Ob njegovi presenečenosti, skorajda šokiranosti, si je na obraz nadela brezizrazen obraz in skomignila z rameni. »Človek bi si mislil, da bo šarmer z izkušnjami kot si ti v letu dni dojel.« Poskušala je ohraniti miren glas, a ni bila najbolj prepričana, da ji je to uspevalo. »Ne vem, koliko je za to zaslužen tvoj šarm, sama sem imela bolj vtis, da gre zasluga tvoje neverjetno nadležni vztrajnosti.« Tu mu vsekakor ni imela namena ostati dolžna, kar je z besedami tudi jasno pokazala. Srknila je požirek kave, ki jo je še naprej stiskala v roki, pri tem pa ji je pogled mimogrede ušel na zapestno uro, katere kazalci so kazali veliko več, kot je imela v mislih. »Sranje,« je zamrmrala in dvignila pogled, nato pa le hlastno prikimala. »Mislim, da bo šlo.« Med odgovorom se je že ozirala levo in desno čez cesto, nato pa se je, tik preden je stekla čeznjo, še enkrat obrnila k njemu. »Nasvidenje v petek torej.« Ko je stekla čez cesto, upajoč, da ne bo zamudila, ji je ustnice ošinil nežen nasmešek.


Nazaj na vrh Go down
Sponsored content


lexie & maddox [sidewalk] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: lexie & maddox [sidewalk]   lexie & maddox [sidewalk] Empty

Nazaj na vrh Go down
 

lexie & maddox [sidewalk]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

 Similar topics

-
» maddox and lexie
» lexie & maddox [peachtree street hotel]
» callum & lexie [lake]
» sidewalk,
» lexie and sabriel

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: past conversations-