jamie & nolan [apartment A2]

Naslov sporočila: jamie & nolan [apartment A2] Ned Nov 04, 2012 9:50 am

tagged: sexy nolan jewell! :3
note: 603 words and let's get this party started. ;D

Pritrdila je še zadnji vijak, s pogledom še zadnjič pogledala, ali je vse tako, kot je moralo biti, nato pa se je zavihtela izpod avtomobila, da je po kake dobre pol ure nad seboj znova zagledala nebeško modro nebo namesto podvozja zmahanega mercedeza. Vstala je in iz zadnjega žepa potegnila krpo, s katero si je čistila roke, ko je prediren pisk naznanil novo sporočilo na njenem telefonu. Za silo je očistila desnico in segla po Blackberryu, da bi pogledala zakaj gre. Sporočilo je bilo kratko in jasno, a jo je razjezilo huje kot cel roman. Sedaj si torej ni več zaslužila niti klica? Tudi prav. Skomignila je z rameni, telefon malomarno vrgla na mizo z orodjem in se odpravila proti pisarni, za katero se je nahajala majhna, a neverjetno priročna kopalnica. Na hitro se je stuširala in preoblekla v čista kavbojke ter belo majico brez rokavov, kar je skupaj z njenimi kavbojskimi škornji, katerim se tudi po treh letih še ni bila pripravljena odpovedati, tvorilo njeno običajno opravo. Pograbila je telefon, ki ga je zatlačila v žep ter denarnico, zaklenila za seboj, nato pa sedla v svojega mustanga in se odpeljala proti mestu. Oboževala je način, kako ji je veter med vožnjo mršil lase in sama pri sebi to uporabila kot izgovor za svojo neobičajno počasno vožnjo. Sms, ki ga je dobila pred kratkim, in je vseboval določeno uro seveda nikakor ni mogel biti pravi razlog. In po daljši poti se je peljala samo zato, ker je bila veliko prijetnejša. Tudi na bencinski črpalki se je ustavila zgolj zato, ker kasneje ne bo imela časa. Larifari. Ko je avto končno le ustavila na parkirišču pred stanovanjskim blokom je ura kazala kar precej čez dogovorjeni čas, na njenem obrazu pa je ždel širok, samozavesten nasmešek. Počasi in lenobno je namesto proti dvigalom zavila na stopnišče in se povzpela za nekaj nadstropij preden se je končno ustavila pred vrati, na katerih je bilo z velikimi, srebrnimi črkami napisano A2. Pristisnila je na zvonec in ga držala nekoliko dlje kot bi bilo potrebno, s čemer je sama pri sebi končno dosegla zadoščenje za tisti sms. Medtem, ko je čakala pred vrati je znova premislila, kaj sploh počne tam in že tretjič v zadnji uri prišla do istega zaključka: šlo je samo za seks. Prekleto dober, a še vedno samo seks, brez obveznosti, kakršnih koli drugih čustev ali nepotrebne navlake. Bilo je namreč veliko lažje kot vedno znova pobirati neznance v zadušljivih klubih, nato pa jim naslednji dan razlagati, zakaj točno jim ne moreš dati številke ali jih sploh kadarkoli spet videti.

Znova je vztrajno pritisnila na zvonec in se ob enem še naslonila na poboj, ko so se vrata pred njo končno le odprla. Njen prst se je iz zvonca umaknil šele sekundo ali dve pozneje, nato pa je moškemu pred seboj naklonila širok nasmešek, ki je bil veliko presladek zanjo. »Živjo dragec,« se je z ramenom odrinila od poboja in se ne, da bi počakala na kakršno koli povabilo, prerinila mimo visokega rjavolasca v njegovo stanovanje. Po koraku ali dveh se je obrnila nazaj proti njemu, še prej pa je čez ramo ošinila stensko uro. »Oh, joj – sem pozna?« V narejenem začudenju je nekoliko razprla oči, nato pa opravičujoče skomignila z rameni: »Saj veš, promet je ob tem času naravnost grozen.« Kar je bila seveda velika, debela laž. »Sicer pa, kaj bo dobrega?« roke je uprla v boke in ga vprašujoče pogledala, kot bi prišla na vljudnostni obisk, čeprav sta oba še predobro vedela, da je bila stvar vse prej kot to.

Naslov sporočila: Re: jamie & nolan [apartment A2] Pet Nov 09, 2012 10:56 pm

note: sry, i'm late. smitten 3

Minilo je odločno preveč časa, odkar mu je poslala pritrdilno sporočilo na njegovo prošnjo. Z dela se je vrnil že kakšno uro nazaj in ob dolgočasnih deževnih dneh je bilo njeno ime najbolj logična misel na celem svetu. Lahko je sedel na kavču in gledal cenene popoldanske humoristične nanizanke, lahko je sedel v kakšnem baru s sodelavci. Lahko je bil kjerkoli, vendar je ob dolgočasju in monotonosti najprej pomislil na Jamie. Znala jo je pregnati. Popestriti. Izboljšati. Največji dolgčas je znala narediti zabaven. Njun odnos je postal jasen že mesece nazaj. Dokaj hitro po prvi skupni noči sta ugotovila, da najbolje funkcionirata prav v varnem objemu posteljnine, sicer pa bi se verjetno pobila. Kdo bi vedel - morda je bilo krivo to, da sta bila oba trmasta, temperamentna in jima je pošteno primanjkovalo dragocene potrpežljivosti. Že zdavnaj bi morala biti tukaj, kar ga je samo še bolj razjezilo. In kolikor jo je poznal, je moralo v ozadju biti nekaj drugega, kakor preprosto zamujanje. Ga je resno kaznovala, ker se ji je drznil poslati SMS v katerem je kratko in jedrnato zahteval, da se ob tej in tej uri zglasi v njegovem stanovanju? Kdo bi vedel. Kdo bi jih razumel. Ženske. Sedel je na kavču in s pogledom bodril srebrno uro na njegovem zapestju, medtem ko je v stanovanju vladala čista tišina - motili so jo le občasni zvoki skozi stene, ki so prihajali iz sosednjih stanovanj. Zvonec je pozvonil prepozno, bil je nadvse čudovito razjarjen in pripravljen na to, da se nanjo pošteno zdere. Kar je bilo precej njima podobno - vpitje in prepiranje, ki se je končalo tudi na tleh, če jima ni uspelo priti do postelje.

Vstal je s kavča in se prav po polžje počasi odpravil proti vhodnim vratom, kjer je zvonec še naprej prepeval nadležno melodijo. Dal si je opravka z odklepanjem in nato vrata odprl, kjer je na podbojih že visela ona. ''Zakaj si se sploh trudila priti?'' je privzdignil obrvi, ko mu je prekleto brezskrbno odgovorila v pozdrav. Včasih se je spraševal, zakaj se tako vztrajno vrti okrog nje, se vrača k njej. Samo zato ker je izgledala neverjetno privlačno? Ali pa je bila v ozadju kakšna podzavestna želja po mučenju - vsekakor je znala biti neznosna in neprizanesljiva. Tako kot on - match made in hell. ''Veš igranje ti ne pristaja, vsaj ne poleg mene. Zakaj zamujaš?'' je nadaljeval v istem tonu in se umaknil toliko, da je lahko stopila v notranjost, nato pa za njo zaklenil vrata. ''Prekleto, Jamie. Tole postaja že prav smešno,'' je naenkrat iz njega butnil ciničen smeh, ko je zmajal z glavo in stopil bližje k njej, brez posebnih namenov. Vedel je samo, da bi bil nepojmljiv uspeh, če bi mu jo kdaj v prihodnosti uspelo podreti. V tistem drugem smislu - spraviti na tla. Jo zlomiti. Ni je nameraval, a bilo bi zanimivo. Morda bi se tudi ona začela zavedati, da plava z glavo previsoko. Priprl je pogled, ko si mu je drznila zastaviti skrajno bedasto vprašanje in bil v naslednjem hipu ob njej, njegove roke ovite spodaj okrog njenih kolen, da je izgubila tla pod nogami, ko jo je dvignil navzgor in potisnil čez svojo ramo. ''Nič dobrega, Jamie. Oba veva, da se pokličeva, ko sva potrebna. Lepo pa je vedeti, da tokrat zamujaš samo zaradi prometnega zamaška,'' je spregovoril in z nogo krcnil ob vrata spalnice ter hitro stopil notri z njo napol spredaj in napol na njegovem hrbtu, njena čudovita zadnjica prav ob njegovem licu. ''Zamujava že, bolje da pohitiva,'' se je nasmehnil sam pri sebi in jo spustil dol, da je padla naravnost na mehko posteljo. Nedvomno bo oteževala situacijo in protestirala. Zaman zaman. Vse bo zaman.

Naslov sporočila: Re: jamie & nolan [apartment A2] Ned Nov 11, 2012 11:35 am

tagged: sexy nolan! :3
note: 587 besed in ja, to je rahlo lame. -__-

Njegov namrščen izraz in jeza, ki mu jo je z lahkoto prebrala iz oči, sta jo pošteno razvedrila. Zavedala se je, kako grozno je to zvenelo, a pravzaprav je bil njun odnos že od samega začetka tak. Bila sta si preveč podobna, oba veliko pretrmasta in preponosna za njuno dobro, za povrhu pa še dominantna. Prav zadnja lastnost jo je na njem privlačila že od samega začetka – bil je moški dejanj, ki se ni trudil z odvečnimi besedami in je dosegel kar je hotel, ko je to hotel. Ona pa je prav zaradi tega uživala v stvareh kot je zamujanje, že samo zato, ker je vedela, kakšen učinek bo to imelo nanj. Točno takšen, kot si ga je želela. »Saj vendar veš, da takega povabila ne bi zavrnila za nič na svetu,« ga je zavrnila s širokim nasmeškom, ki je dal besedam še nekaj skritega pomena. Ne glede na to, da jo je običajno hitro spregledal, je oboževala male igrice, ki so ga, čeprav tega ne bi nikdar priznal, provocirale. Redko se je našel moški, ki jo je zmogel nadvladati ali se ji vsaj postaviti po robu; morda jo je prav to vedno znova pripravilo do tega, da je hotela oblačila kar strgati iz njega in se ga na istem mestu tudi lotiti. Kot tudi v tem trenutku, ko jo je gledal izpod obrvi – a kje bi bila potem vsa zabava? »Jaz pa mislim, da so ti prav te igrice tako neznansko všeč, da se me ne moreš nasititi.« Podžiganje njegove jeze je bilo vsekakor njeno najljubše opravilo, takoj za vsem, kar se je dogajalo za vrati spalnice.

Samozavesten nasmešek, ki je le reko zapustil njene ustnice, se je le še razširil, ko je videla, da je tudi tokrat požela uspeh – vse dokler ji njegove roke niso spodnesle tal pod nogami in se je znašla na njegovem ramenu, z glavo obrnjeno navzdol. Takrat je izginila vsaka sled o samovšečnosti in zamenjala jo je jeza, ki je v njej vsekakor ni bilo težko podžgati. V znak protesta se je zvijala in upirala na vse možne načine, seveda povsem neuspešno. »Prekleti neandertalec, če me v tej sekundi ne postaviš na tla…« je začela, nato pa za trenutek zasoplo obmolknila, ko je kar na lepem izpustil, da je padla na posteljo »… Ti obljubim, da se me danes ne boš niti dotaknil.« Obležala je na mehki žimnici in mu vračala pogled, v katerem se je iskrilo od ogorčenja nad tem, kar je pravkar storil, čeprav je del nje v tem prav hudičevo užival. Česar mu ne bo nikoli in nikdar priznala. Zakaj za vraga se je sploh znašla tukaj? Na vprašanje ji sploh ni bilo treba odgovoriti, kajti njegov pogled se je počasi spuščal po njenem telesu navzdol, kar ji je vsaj delno povrnilo občutek moči. Zavedala se je prednosti svojega telesa in jih z veseljem uporabljala, kot tudi sedaj, ko se je pretegnila in pri tem le še poudarila svoje adute. »Ti je všeč kaj vidiš, hm?« je bil njen glas sprva meden, nato pa je, ko je na lepem sedla, otrdel. »Škoda zate.« Odločena je bila, da mu bo pokazala, da niti slučajno ni glavni in vstala – oziroma, vsaj skušala vstati. Kakor hitro se je namreč postavila na noge se je namreč znašla nazaj na žimnici, v njegovih očeh pa se je prikazala odločnost, ki je dala nakazovati, da bo dan še zelo zanimiv.

Naslov sporočila: Re: jamie & nolan [apartment A2] Čet Nov 15, 2012 5:50 am

''Vem, da ga ne bi. Že zdavnaj sem ugotovil, da priletiš vedno, ko te pokličem. Tole zamujanje je najverjetneje tvoj beden poskus, da bi mi stopila na prste, kajne?'' se je nasmehnil, ko je končno spredvideval, da je bila to samo še ena od njenih igric. Vsakič, ko je ugotovil, da ga skuša oviti okrog prsta ali privesti prednjo na kolena, je navdušeno začel sodelovati v njeni mali kolobociji spletk. Slednje so se navadno končale v podobi dveh prepotenih golih teles na tleh, mizi ali na kateri drugi najbližji možni površini. ''Zakaj, Jamie? Kaj točno te moti tokrat? Prosim, lepo te prosim, razloži mi,'' je z dlanjo nakazal proti njej, ko se je posmehljiv nasmešek vil prek njegovega obraza in je sarkazem kar lil z njegovih besed. ''Morda pa si samo tako prekleto dostopna, da mi vedno najprej na pamet padeš ti – nobenega truda, nobenega ovinkarjenja,'' je privzidignil obrvi, le da se je na koncu vanj zasidralo bodalo krivde, da je zmajal z glavo z globokim zavzidohm in odmaknil pogled. ''Glej... oprosti, prav?'' je ponudil bedasto opravičilo, ker jo je z lepšimi besedami označil za cipo, četudi je bila daleč od tega. Ali pa sta bila oba dve cipi. Nekaj od tega. Vsekakor sta preveč oboževala seks za njuno lastno dobro. In vsekakor mu je bilo preveč do nje, da bi ji pustil odkorakati skozi vrata, zato se je znašla prek njegovega ramen in dodal je še nekaj trepljajev po čvrsti zadnjici, ko jo je odnesel proti spalnici. ''Neandertalec?'' se je namuznil ob precej primerni uporabi besede in jo je spustil naravnost na žimnico: ''Izvoli tla posebne vrste.'' Sam se je ustavil ob robu postelje, povsem pripravljen na morebitno nadaljne protestiranje, ki si ga je obetal. ''Kaj res? Mislim, da je bila pravkar tvoja zadnjica sumljivo blizu mene in mislim, da tole v tvojih očeh nikakor ni jeza, ne glede na to, kako zelo si to želiš,'' ji je namenil izzivalen pomežik. Lahko je vpila in praskala s kremplji proti njemu, ne bo ga prepričala v to, da si ga v tem trenutku ni brezpogojno želela.

''Oh, glej. Sva že v spalnici. Zaradi tvojega zamujanja sva pošteno zadaj s časom. Torej imaš natanko 35 sekund, da spraviš vsa oblačila iz sebe,'' je pomignil proti njej, ne da bi si nasmešek za en sam hip izbrisal za obraza. Morda ga je nameravala spraviti iz tira z zamujanjem in morda ji je uspelo, toda nameraval ji je vrniti milo za drago kot vedno poprej. Njegov pogled je bil prikovan nanjo in pričakoval je njeno nadaljno potezo. Zato jo je ustavil v trenutku, ko se je pognala pokonci in uspela samo vstati ter se takoj zatem znašla nazaj na postelji in tokrat ujeta pod težo njegovega telesa brez možnosti umika. ''Zakaj moraš biti vedno tako trmasta?'' je zavzdihnil, ko je pogled spustil navzdol na njene ustnice in morda bi jo celo poljubil, če ne bi vedel, da bi ga ugriznila in bi mu bilo neverjetno všeč. ''Hm,'' je pogled pomaknil nazaj proti njenim očem: ''Prosim, enkrat za spremembo se obnašaj kot normalna ženska in ne ugovarjaj vsaki moji besedi – precej lažje bo za oba.'' Seveda njegov interes do temnolaske ne bi bil niti pod razno takšnih razsežnosti, če bi bila ubogljiva marioneta, ki bi storila vse po njegovem nareku, plesala kot bi on žvižgal in bi ustregla vsaki njegovi muhi. ''Seveda... razen če si razjarjena zato, ker želiš temu narediti konec? Si končno spoznala kakšnega osladnega tepca, ki ti bo nosil rože in ti laskal? Predvidevam, da ne,'' se je zarežal še zadnjič, ker ne eden ne drugi ni bil material za romantiko, prej vse nasprotno. ''Torej, Jamie... kako dolgo se boš upirala?'' je tišje zamrmral, ko se je spustil navzdol na podlahti in z ustnicami zdrsel prek mehkega pregiba vratu in izbokline ključnice, kjer je morala kaniti kapljico omamnega parfuma. Ali pa je bil samo preveč obseden z vonjem njene kože.

Naslov sporočila: Re: jamie & nolan [apartment A2] Tor Dec 04, 2012 6:19 am

Njegove besede bi najraje prezrla s širokim nasmeškom na obrazu, a je namesto tega izdajalsko trznila. Ni vedela, zakaj je njegovo namigovanje na dejstvo, da je cipa, izzvalo tako reakcijo, ko pa je bila vendar vajena, da jo vse mesto jasno in glasno imenuje prav tako. Kljub učinku osladnosti pa si ni dovolila, da bi to nazorneje pokazala. Namesto tega je privzdignila obrvi ter zmajala z glavo, kot običajno ob kaki zbadljivki, ter ob njegovem opravičilu zgolj zamahnila z roko. »Dragec, dekleta iz Teksasa smo precej boljša kot vaše nežne rožice. Tudi v tem, da se nas taki poskusi nadvlade sploh ne dotaknejo.« V tistem trenutku ni vedela, ali je prepričevala njega ali sebe, vendar pa to tudi ni bilo pomembno. Kot ni bilo pomembno, kaj o njej govori pol mesta. Bila je mlada in hotela je zabavo, tudi če je ta prihajala v obliki divjega seksa. Pravzaprav še posebno takrat.

»Da ni jeza?« je zamišljeno ponovila, ne da bi pogled umaknila od njegovih oči. »Hočeš dokaz? Ker ti bom namreč z velikim veseljem pokazala, kako zelo se motiš.« V tistem trenutku je vedela, da mu bo nocoj na hrbtu pustila nekaj dolgih prask za spomin in njeno razpoloženje se je opazno izboljšalo. »Hm, kaj pa vem… « ga je ob vstajanju zavrnila, trenutek za tem pa se znova znašla na hrbtu, tokrat z njegovim telesom na svojem. Po telesu ji je šinil val adrenalina, ko se mu je instinktivno poskušala izviti, a je s premikanjem povzročila zgolj povečanje napetosti. »Ker sicer stvar ne bi bila pol toliko zabavna.« Nekoliko se je nagnila naprej in mu besede zašepetala v uho, nato pa ga rahlo ugriznila v ušesno mečico. Ob naslednjih besedah se je sproščeno zasmejala, vedoč, da slednjih besed pod nobenim pogojem ni mislil resno. Oba sta še predobro vedela, da je prav to naredilo seks tako dober, da sta se vedno znova vračala po še. »Lažje morda res, ampak kje je potem vse zabava?«Naposled ji je le uspelo, da se je pod težo njegovega telesa nekoliko premaknila – ravno dovolj, da je vedela, da ji ga bo uspelo presenetiti. Spet. »Nolan, oba veva, da rože in laskanje niso moja stvar, zato lahko s takimi traparijami kar prenehaš.« Z besedami ga je zamotila ter za trenutek uživala v občutku njegovih ustnic na njenem vratu, nato pa ga je v trenutku nepazljivosti odrinila s sebe. Tokrat je bil položaj ravno obraten: on se je znašel na hrbtu z njo nad seboj. S samozavestnim nasmeškom se je sedaj ona sklonila k njemu ter z ustnicami sledila liniji njegove čeljusti vse do ustnic. »Vedno,« je naposled zamrmrala odgovor na njegovo vprašanje, tik preden je dokončno izničila tisti centimeter razdalje med njunimi ustnicami. Poljub je bil vse prej kot nežen in tudi pri tem sta z največjim veseljem merila moči ter hotela dokazati svojo nadvlado nad drugim. Ko ga je naposled le prekinila se je odmaknila zgolj za toliko, da je s pogledom lahko zaobjela njegov obraz in se ob tem spet zarežala. »Zdi se, da je tistih 35 sekund že davno mimo,« ga je z veseljem opomnila na lastne besede. »Zakaj ne bi torej preverila tvojih sposobnosti? Imaš natanko 20 sekund, da me spraviš iz hlač.«

Naslov sporočila: Re: jamie & nolan [apartment A2] Sob Dec 08, 2012 4:15 am

''si me kdaj videla poleg kakšne nežne rožice?'' je skorajda bruhnil v smeh ob njeni izbiri besed. kot prvo, ni ga bilo moč prav pogosto videti v ženski družbi tekom dneva, z izjemo tiane. ponoči pa se je tako ali tako hitro premaknil v stanovanje, kakor hitro je našel razvedrilo za tisti večer. dnevi so bili nenazadnje rezervirani za njegov čudoviti bedni poklic moža v modrem. ''in ko sva ravno pri nežnih rožicah... kako že pravijo? tiha reka bregove dere? skratka iz izkušenj vem, da se prav nežne rožice kaj hitro prelevijo v male nimfomanke,'' se je namuznil in vedel, da bi kadarkoli izbral prej njen temperament kot nekoga, ki se skriva za tihim videzom in si ne pusti biti to, kar v resnici je. poleg tega je vse preveč užival z njo med rjuhami, da bi razmišljal o kakršnikoli morebitni zamenjavi. ''z veseljem mi dokažeš karkoli, na kakršenkoli način, vse dokler ti na pamet ne pride kakšna brca v tisti moj predel, ki ga tako zelo obožuješ,'' je zadušil vse nadaljne proteste v ne ravno nežnem poljubu, ko so njegove ustnice prekrile njene, brez da bi se oziral na njene poskuse pobega, ko se je premetavala pod njegovim telesom in iskala izhod. ''bi nehala? resno?'' je končno zajel otežen dih in izpustil njena zapestja, da se je nad njo opiral zgolj na svoje podlahti. ''ker nimam volje, da se ukvarjam še s tvojo trmo, potem ko si zamudila in vse skupaj odložila za preveč časa,'' je nadaljeval s karajočim pogledom, nič kaj preveč zadovoljen nad njeno muhavostjo. a koga je vlekel za nos? če bi bila samo kanček drugačna, zdajle ne bi bila na njegovi postelji. ''želel sem si te pred eno uro, jamie. če nameravaš takole motoviliti, me bo prekleto minilo.''

''ženskega spola si. lahko greva stavit, da bo prišel čas, ko boš nehala biti popolna in boš hotela romantiko,'' je dregnil nazaj in vedel, da jo bo s tovrstnimi izjavami spravil ob pamet in samo še dodatno razjezil, ker je bila iz nekoga razloga nataknjena že ob prihodu. in razloga tudi sedaj ni vedel. poljubil je njen mehak vrat in izgubil nekaj moči s katero jo je obdrževal pred sabo, da ji ga je uspelo odriniti. namenil ji je presenečen pogled, a se ni prav dosti upiral, ko se je dvignila pokonci in ga spravila na hrbet, medtem ko se je namestila v njegovo naročje. namesto da bi odšla, je sodelovala. zmaga zanj. z dlanmi je zaobjel vrh njenih stegen, ki so zaobjemala njegove boke in lovil njene ustnice z lastnimi, željan novega poljuba. ''dvajset? kaj naj z dvajsetimi?'' je v trenutku odpel gumb oprijetih temnih kavbojk in s prstom potisnil zadrgo navzdol, da se je pred njim razkrila čipka spodnjih hlač. sedel je z njo v naročju in se nalašč poigraval z robom hlač ter jih počasi potiskal navzdol. uspelo mu je vstati skupaj z njo, da je hlače lahko potisnil dol do kolen: ''potrebujem jih samo deset.'' ah da, ni jih bilo več. ni pretirano odlašal niti z odvečno majico in res je kmalu sedela pred njem zgolj v spodnjem perilu. ''še vedno ne vem, zakaj si zamudila?'' je zamrmral, ko jo je potegnil nazaj k sebi, jo poljubil in z zobmi ujel polno spodnjo ustnico ter jo rahlo močneje potegnil k sebe v tihem ugrizu.

» jamie and tamara
» jamie & patrick [flat no. 25]
» nolan & tiana [bookhop]
» delaney, april jamie
» nolan & sarina [house no. 12]

jamie & nolan [apartment A2]

jamie & nolan [apartment A2]

Similar topics

Similar topics