tagged: for amazing liam

sedenje v baru s resnim izrazom na obrazu? ima to sploh pomen? seveda ga ima vsaj za nekatere ki svoj slab dan iščejo v pijači in ko končno dobijo to priložnost se jim po mislih začnejo porajati dogodki zadnjih nekaj let in takrat tudi pijača ni dovolj. izgubi smisel. tako nekako si lahko predstavljate 20 letno dekle, ravnih temno rjavih las sedeti za točilnim pultom in brezizrazno gledati v belo steno pred sabo. v njenih zelenih očeh se ji zrcali žalost in pod njimi se vidijo obrisi solza. čeprav ima uspešno kariero in dobre prijatelje ji nekaj manjka. manjka ji podpora družine, najdražjega...manjka ji veliko izgubljenih let v družini in prav tako ljubezni. in za povrh usega kot da še ni vsega dovolj se je skregala s sodelavko in se zapletla v prepir z nadrajenim.

že navsezgodaj je začutila da danes ne bo imela dobrega dne. komaj se je privlekla iz stanovanja že sta jo napadli ženički. zdolgočaseno jo ju je pogledala in se prerinila mimo njiju. ni se ozirala na klice. nato je komaj ujela avtobus in ko je prišla v službo jo je tam ves jezen čakal njen nadrajeni. v pisarni je bila približno eno uro in poslušala njegovo neumno predavanjem o njenem delu, dosežkih. nekajkrat je pogledala proti oknu. bil je zastrt z roleto da ne bi navadni delovco videli kako se nadrajeni mečka s eno od njenih sodelavk ki ne ve niti kaj je lekadol in se ravno sedaj zlobno smehlja. opazila je kako gleda v pisrano kolikor se le vidi. ko je zaklučil je hitro ustala pobasala torbo in se odpravila iz pisarne. bila je besna in se je zato znesla nad sodelavko, tisto ki se mečka z nadrajenim. predčasno je zapustila delovno mesto in se odpravila med mestne ulice. noge so jo kar same nesle proti baru ki je bil najbližji. vstopila je in se kot kup žalosti sesedla na stol za točilnim pultom. naročila si je viski. vendar je kozarec izpraznila že z dvema požirkoma. po licih ji je priteklo nekaj solz vendar se sploh ni zmenila. gledala je v steno in si še prej ponovno naročila kozarec viskija. trdno ga je prijela v roke in njene zelene oči so pogledale po prostoru. v kotu je zagledala mlad parček gotovo iz srednje šole ki se je mečkal, no ja poljublja. pogledala je v kozarec in se spomnila svojih dni v srednji šoli. v mislih se ji je zarisal obraz ki ga ne bi in ga nikoli ne bo pozabila. bil je obraz njenega bivšega fanta, sploh ne vem če bi temu lahko rekli zveza. vendar je do njega gojila močna čustva in še vedno nekaj čuti do njega, vendar ga po tragični nesreči ni več videla. ni vedela kam je šel, kakšen je, kdo je postal...sama pri sebi je vsak dan upala da ga bo ponovno srečala. njegov odhod je popolnoma razumela. vedela je da je težko če izgubiš ali pa vsaj misliš da ga boš izgubil, nekoga ki ga imaš najraje na svetu ki ti pomeni, no, res veliko. na žalost oziroma na srečo ona v družini ni imela takšnih težav. na dan so ji spet privreli spomini iz preteklosti, vsi dogodki, lepi in žalostni in neprimerni...ampak to zdaj pustimo. naredila je požirek in zopet pogledala proti kotu vendar je praček že izginil "no super, samo toliko da me je razdražilo..." si je potihem zamrmrala in si z roko popravila lase ki so ji padali na obraz. obrnila se je in poleg točilnega pulta nedaleč stran zagledala človeško postavo. pravzaprav moško. fanta se je usedel in nekaj manjših luči ga je osvetlilo. gledala je vanj, pravzaprav v njegov obraz. bil ji je tako tako....znan. obrnila se je proč in začeela razmišljati. zaustavil se ji je dih. nekako šokirano se je dvignila iz sklučenega položaja. zopet ga je pogledala bil je on.....ta fant o katerem je ravnokar razmišljala. bila je prepričana čeprav bi se lahko zmostila. njena usta so začela kar sama od sebe govoriti "liam?".

se že v naprej opravičujem za kakršnekoli napake...