room no. 19

Naslov sporočila: Re: room no. 19 Pet Jan 18, 2013 9:53 pm

soba je veliko bolj ljubka kot je bilo sprva pričakovati za počitniške sobice. upal je samo na znosen jogij in posteljo, ko se ne bi podrla že v dobrem večeru. nenazadnje niti ni vedel s kom naj bi se torkat delil sobo, glede na to, da je šel prvič na tako potovanje in mu takšne in drugačne reči še niso bile jasne. mogoče z jeffom? samo upal je na to da ne. končala sta, ne glede na to ali mu je bilo to všeč ali ne. da bi si z njim delil sobo in to ar nekaj noči, bi ga strlo dokončno. imel ga je rad, hkrati pa se je zavedal da je ob njem postal nevarno naiven in je bil jeff tisti, ki je izkoriščal položaj od začetka pa do konca.
z rokami je zagrabil z rjav usnjen kovček in n rame natrpal nabasan nahrbtnik. ramena so ga bolela od bremena, ki ga je prenašal po zasneženi potki, ki je vodila do njegove majhne kamrice. strašila ga je misel, da bi na koncu lahko ostal celo sam. ni imel nikogar s katerim bi se lahko pogovarjal in nikogar s katerim bi lahko delil svojo žalost nad tem, da ga je njegov dragi po tolikem času zopet zapustil. v vseh teh temačnih mislih in v depresiji v katero je zapadel, so se mu pod očmi zarisali velikanski debeli kolobarji od nespečnosti in joku. majico na sebi je imel že povsem potno in neznansko vesel je bil sobice z številko 19, ki se je prikazala izza ovinka. vstopil je tiho in ključavnica je zakrhala pod težo kovinskega ključa. svoje stvari je odvrgel ob zakonski postelji in skočil pod tuš, ki je bila v tistem trenutku nuja.
povsem svež se je po parih minutah zavit v brisači prikazal v sobici in pred seboj na drugi strani postelje zagledal temno postavo. "jeff?" je bojazljivo vprašal in prepoznal široka ramena, ki jih je še nekaj noči pred tem lahkotno stiskal k sebi in jih poljubiljal. prepoznal je kratko brado, ki se je razsrasla po njegovem obrazu. "k-kaj pa ti tukaj?" je z težo v glasuvprašal in pri tem naredil korak nazaj proti kopalnici, ki je bila edina varna sobica pred njim.

Naslov sporočila: Re: room no. 19 Pet Jan 18, 2013 11:45 pm

tagged is the awesome mr. kit smitten 1

odločila sem se, da bo morda nekoliko lažje izpeljati vso stvar, če bo jeffu vsaj delno žal. so here you go, a remorseful jeff! <3

ko je vstopil v sobo, iskreno ni pričakoval, da bo na tleh zagledal kitove stvari. po njunem razhodu je verjel, da bo kit preprosto pretirano žaloval zaradi konca zveze in da posledično preprosto ne bo prišel. prav zaradi tega tudi ni klical hotela in zahteval nove sobe; predvideval je, da bo bodisi kit odstranil svojo rezervacijo in da bo sobo delil z nekom drugim, bodisi se kit preprosto ne bo prikazal in bo imel prostor zase. vsekakor pa ni pričakoval, da bo odrinil vrata in da se bo pred njim prikazal gigantski nahrbtnik, ki ga je takoj prepoznal. v kopalnici je tekla voda in v trenutku mu je bilo jasno, da se je znašel v precej neprijetni situaciji. svoj kovček je odrinil do konca sobe in ga postavil ob drug konec postelje. seveda, zakonska postelja, ker sta si takrat, ko sta poslala rezervacijo, še predstavljala, kako bosta nenehno divje seksala. o bog, kakšno sranje. nekoliko je obstal, nato pa po žepih kavbojk pobrskal za svojo škatlo s cigareti. s pogledom je bil odmaknjen v zunanjost, v bele strmine, ki so se slikale pred njegovimi očmi. kakšna izjemnost. cigaret je vtaknil v usta in si ga prižgal, nato pa globoko vdihnil. na njegovem obrazu se je izrisal tisti zamišljen izraz, a že v naslednjem trenutku je lahko zaslišal odpiranje kopalničnih vrat. "hej," je nekoliko odsotno odvrnil, ne da bi se obrnil. iskreno.. iskreno se ni počutil najbolj lagodno. ne samo zato, ker je bil v sobi z bivšim, temveč tudi zato, ker je vedel, da je bil nazadnje, ko sta se videla, izreden kreten. hotel se je nekoliko oddolžiti ali narediti nelagodno situacijo vsaj.. delno lagodno - pa ni verjel, da je to mogoče. če je kaj veljalo, mu je bilo vsaj iskreno žal. "nisem odmaknil ali zamenjal rezervacije. ti, očitno, tudi ne," je mehko dejal in se končno obrnil. o bog. kitu je še nekoliko curljalo iz mokrih kodrov; njegovo telo pa je bilo ovito zgolj v brisačo. trenutek je rabil, da je zbistril misli. "kit.." je zamomljal, kot bi se pripravljal, da se mu opraviči - pa je bil preponosen. "glej, če želiš, lahko grem.. morda se lahko dogovorim, da dobim novo sobo.." v to je sicer dvomil, a lahko je poskusil. hotel je bil v tem letnem času nabito poln.

Naslov sporočila: Re: room no. 19 Sre Jan 23, 2013 2:03 am

všeč mu je bilo odtenek kože, ki se je po osvežilni prhi kar nekako svetila. ovit v brisačo je kljub temu za seboj puščal obrise stopal, ki so bila še vedno mokra. z las so mu kapljale majhne kapljice, ki jih je z roko obrisal, ko si je šel skozi lase. "hej," je tiho zamomljal svojemu prijatelju in skušal ostati kar se da diskreten. na potovanje ni šel zato, da bi se prepirala. nenazadnje je upal, da bo jeff pomislil tudi nanj in pri tem vsaj malo popustil - se celo prestavil v kako drugo sobo, ampak sedaj je bil tako prepozno. ko je tako zrl vanj še povsem shlajen od prhe, je v sebi premleval tisoč in eno reč, ki bi mu jo lahko navrgel kot opazko, a njegova usta so ostala suha in zaprta kot še malo poprej. v glavi je bilo veliko lažje kovati stavke, a ko je moral karkoli izreči se je počutil kot kak premražen cucek. pred njim je vedno izpadel ranljiv in nesposoben česa pametnega izreči.

naredil je dolg korak proti postelji, kjer je sedaj ležala velika potovalka in iz nje povlekel čisto spodnje perilo, karirasto majico, telovnik in hlače. nogavice so visele na stolu, na drugem koncu sobe, a v tem trenutku se mu ni zdelo vredno sprehajati se naokoli. v tišini je oblekel čista oblačila pri tem pa ves čas pozorno opazoval jeffa in ga mučil z neprijetno tišino. globoko v sebi se je seveda želel, da bi se sedaj odvijal tisti trenutek, ko bi padel pred njega in ga prosil odpuščanja in potem bi on prvič v življenju imel moč nad njim in bi ga s svojo ignoranco malo da ne stolkel in zabil njegov velikanski ego v tla. v tistem trenutku je bil res prekleto naveličan vsega sranja - jeff cunningham je bil sedaj zanj samo še navaden izmeček s katerim si bo teden ali več delil posteljo. "ne, jeff. ne želim, da kompliciramo s temi rečmi. saj sem že vajen tvojega smrčanja, bom pa še sedaj pretrpel s tabo," je sarkastično dejal in pri tem zavil z očmi. v tej vlogi se ni počutil dobro. ni bil vajena kita z dolgim jezikom. zapel si je še zadnji gumb na srajici, nato pa rokava zavihal nazaj in čezenj oblekel telovnik. "me nisi nič vesel?" mu je nenazadnje uspelo izdaviti, med tem ko si je dal opraviti z ravnanjem oblačil.

Naslov sporočila: Re: room no. 19 Pon Jan 28, 2013 9:39 pm

tagged is the awesome mr. kit smitten 1

azgdshbafdlskjkjn!!

namuznil se je ob kitovi pikri opazki; ni znal biti nesramen, a očitno je bilo, da se je tokrat potrudil prav posebej zanj. razmišljal je, če bi imelo smisel, da odvrne kaj enako sarkastičnega, a se je nenazadnje ugriznil v jezik. ne, ni si smel dovoliti tega, navsezadnje je bila situacija med njima že v izhodišču dovolj zjebana, da ni bilo potrebno prilivati olja k ognju. zato je zgolj skomignil z rameni in mu namenil kratek: "prav, kul." s svojim cigaretom se je stegnil do pepelnika, ki je počival na okenski polici in ga pritisnil vanj, da je ugasnil. zakadilo se je iz ogorka, nato pa je kajkmalu iskra ugasnila in dim se je nehal valiti po sobi. kit se je oblačil in še preveč očitno je bilo, da ne želi govoriti z njim; tudi prav. vedel je, da je v tandemu on močnejši in da kit najverjetneje ne bo prav dolgo zdržal s tole igrico, ki se jo je šel. spet po drugi strani - če si je želel tišino, naj jo je imel. sedel je na rob postelje na svoji strani in se polastil svojega telefona ter nekaj brkljal po njem, ob tem pa se je le tu in tam nekoliko ozrl proti njemu, proti nekdanjemu ljubimcu, ki se je zdaj trudil, da bi bil vsaj nekoliko toliko nespodoben, kot je bil jeff tiste dni nespodoben z njim. zavedal se je, da je bil precejšen bedak, a takšen je enostavno bil. saj vendar ni hotel, da bi bila situacija obratna in da bi lahko kit ranil njega. njegovo naslednje vprašanje ga je nekoliko spravilo iz tira - hitro se je obrnil k njemu z nekoliko namrščenim čelom. v sobi je zavladala veliko hujša tišina od tiste prej. ta je bila pomenljiva. "kaj bi rad slišal od mene..?" je počasi vprašal. brez sarkazma, brez kančka zlobe, brez zajebancij. tole je bilo samo iskreno vprašanje, ki je potrebovalo jasen odgovor.

Naslov sporočila: Re: room no. 19 Pet Feb 08, 2013 3:05 am

zadnje kar mu je v tistem trenutku padlo na misel je bilo to, da bi ga vrgel iz sobe in zanj poskrbel tako kot je on poskrbel zanj. čeprav to niti ne bil bilo tako zelo slabo, glede na to, da je sam takrat izpadel kot totalen idiot in se je jeff zato malodane požvižgal. kaj je hotel od njega? mogoče zgolj tisti besedo, ki se začne na o? opravičilo. po njegovem dosedanjem obnašanju je sklepal, da si lahko zaman želi opravičila. seveda se ni vdal tako zlahka, predno bi karkoli zahteval od njega, se je nameraval pogovoriti. zakaj? kako? pa ga menda ni varal? tako daleč že ne bi šel, vsaj ne po tako dolgem času, kar sta bila v zvezi. zaupal mu je lastno življenje in nek tretji osebek tega pač ne bi mogel kar tako razdreti. a bolj kot je premišljeval o tem, bolj so se mu pred očmi slikale telesa nekega moškega, ki ga je jeff porival do onemoglosti. ob tem prizoru mu je šlo na bruhanje. pozicijo brezmočnega karakterja je vedno prevzel on, mogoče pa je bilo to tisto kar mu ni ustrezalo? ob njem se je počutil tako nemočnega, skorajda brezglavega in trapastega fantiča, ki je ob poniževanju vedno samo sklonil glavo in odšel stran. ni se znal soočiti s težavami, še manj pa se zavzeti zase in si izboriti pravico. da ga je vrgel iz stanovanja brez pojasnila ni bil zgolj trenutek, ki je jeffa prešinil - vse to je bilo vnaprej načrtovano in to je vedel. "kaj hočem? pravzaprav ne vem. opravičil se tako ne bi, glede na to da imaš precej dolg jezik in bi se raje požrl kot da se ponižaš pred mano," je nesramno zalajal nazaj, čeprav je čutil, da se je jeff precej trudil kako in kaj je govoril. a tokrat je bil na vrsti on in bilo mu je vseeno kakšen bo izpadel. poravnal si je srajco in nadaljeval z raztovorjenem svojih stvari. "zakaj nisi odšel iz sobe, ko si videl da sem tu? glede na to da si me zadnjič ti vrgel iz svojega stanovanja se mi zdi pravično, da bi tokrat jaz prevzel tisto vlogo," hudomušno se je zazrl vanj in se globoko v sebi zmagovalno režal v njegovo nevedno faco. ostal je brez besed. jej, točka za kita!