Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: room no. 13 Tor Jan 15, 2013 6:20 am
eliot baker-powell
Število prispevkov : 36 Reputation : 11 Join date : 12/11/2012 Kraj : huston, texas, us
Naslov sporočila: Re: room no. 13 Sob Jan 19, 2013 12:02 am
tagged is the beautiful caprice
pred vstopom v hotel je težo svoje prtljage skorajda podvojila. v lokalni trgovini je pograbila dve steklenici bourbona in najmanjši paket plastičnih kozarčkov, odločena, da se bo nocoj napila, pa naj bo to zaradi veselja ali zaradi izredne žalosti. ko je po stopnicah vlekla svoj kufer in sta steklenici v plastični vrečki trkali druga ob drugo, se ji je zazdelo, da morda vseeno ni bil nakup pred vselitvijo najboljša ideja. sploh, ker je morala po precejšnjem številu stopnic, da je končno prišla do sobe številka trinajst. uu, grozljivo, nesrečna trinajstka. nasmejala se je, nato pa vstopila v sobo tako, da je vrata odrinila z roko, v kateri je imela alkohol in z drugo za seboj privlekla kovček v notranjost. šele, ko je za seboj tresnila vrata ob tečaje in povzdignila pogled, ji je postalo jasno, da v sobi ni sama. na postelji je zagledala simpatično svetlolasko, najbrž precej mlajšo od nje same. ljubko dekle. "o, hej, nisem te videla," je dejala s širokim nasmehom; o bog, kako dobre volje je bila! tole potovanje bo zacelilo vse stare rane in ji dalo nov pogon v življenju; že je lahko videla, da jo čaka svetlih nekaj dni. "jaz sem eliot," se ji je predstavila med hojo proti mizi za dva, ki je bila menda namenjena zajtrkovanju ali čemu takšnemu. nanjo je odložila svoj nakup, nato pa se vrnila k precej težkemu kovčku, ki ga je povlekla s seboj do proste postelje. nato se je znova vrnila k mizi; vse skupaj je počela izredno hitro in nasmejano, navsezadnje je hotela čimprej začeti piti. kaj potem, če je bila ura komaj štiri. kaj jo briga, bo vsaj do večera dovolj pijana, da se bo valjala v snegu kot kak neumen otrok. "poslušaj, ne vem, če je že tvoja ura za pitje.." je začela, ko je iz vrečke povlekla prvo steklenico in kozarčke, ki jim je z lahno potezo odstranila plastični ovoj. "ampak če si že pripravljena na nekaj viskija, potem ga z veseljem podelim s teboj," je zaključila in se nasmejano zasukala proti njej s steklenico v eni in plastičnim kozarčkom v drugi roki.
marion mckinnely baker
Število prispevkov : 48 Reputation : 10 Join date : 04/12/2012 Kraj : mayberry, nc
Naslov sporočila: Re: room no. 13 Sre Jan 23, 2013 2:15 am
povsem presenečena je obstala na vratih svoje nove kamrice in z odprtimi usti strmela predse. kaj se hecajo!? nikakor ni bila vajena tako pretiranega razkošja in sobica se ji je sedaj zdela več kot prečudovita. postelja je bila vsekakor še najmanjši problem, glede na to da si jo bo morala deliti s sostanovalcem in v tem primeru je veliko preveč upala, da bo to seveda ženska. ob moških se nikoli počutila preveč varno in najsi je imela še tak odpor do njih, v tem primeru je bila celo pripravljena spati ob kaminu in izpasti kot kaka pepelka. svojo rit ni premaknila niti za centimeter, dokler se na koncu hodnika niso zaslišali koraki in je iz same zaletavosti sedaj ni želela srečevati z znanci. za seboj je glasno zaloputnila z vrati in kovček potisnila v majhno vežico skozi katero se je videlo v njeno novo sobo. bila je preprosto navdušena nad barvami, zimskimi okraski in preprosto vsem čemur naj bi to pač služilo. iz sebe je zmetala odvečna oblačila, tako da je ostala samo še v na pol prekratki majici s kratkimi rokavi, jeans hlačah, med tem ko je tudi piščančke, ki so bili v modi, spodrinila pod posteljo. bosa je zakorakala po sobi in globoko vzdihnila prijetne vonjave lesa, dišečih paličih in bog si vedi česa vsega. obdajalo jo je prijetno vzdušje in nekako se je samo še stopnjevalo ko se je znašla pred presenečenim obrazom temnopolte lepotičke. na ustnicah se ji je takoj razpotegel širok nasmešek in roke je razprla pred seboj, tako da je bila pripravljen na tisti velikanski medvedji objem. "caprice!" je glasno odgovorila, nato pa se zapodila proti njej in pri tem skoraj zletela čez goro kovčkov. "oh, um. oprosti," ji je na koncu uspelo izdaviti v smehu, ko sta se odmaknili ena od druge. z nosom je ujela vonj neznanega parfuma, ki pa se je vsekakor podal k njeni koži. sprva še ni imela nobenega posebnega mnenja o deklini, ki se je predstavila kot eliot. "potem si pa kot billy." je nesrečno izdavila, kljub temu da se je njena šala zagotovo izjalovila. seveda, pri šalah ni bila preveč izvirna. "pitje? je kdo omenil pijačo?" je navdušeno vprašala in se sesedla na posteljo. ozračje je bilo prijetno toplo in v tistem trenutku je lahko mislila samo na to koliko in kaj bo pila. vseeno ji je bilo za trapasto predstavo, ki jo je naredila malo poprej.
eliot baker-powell
Število prispevkov : 36 Reputation : 11 Join date : 12/11/2012 Kraj : huston, texas, us
Naslov sporočila: Re: room no. 13 Tor Jan 29, 2013 9:25 pm
tagged is the beautiful caprice
"caprice?" je ponovila njeno ime, nato pa se je na široko nasmejala. dekle ji je izgledalo izredno simpatično, čeprav je bilo obenem jasno, da je bila mlajša od nje in nekako se je počutila, kot da ji ni dajala najboljševa vzora s tem, da je v sobo pritovorila cel kup alkohola. "lepo ime," se je namuznila, ob čemer je prav zmeraj pomislila na dejstvo, da ljudje tega njej preprosto niso govorili. njeno ime je bilo preveč nenavadno, delovalo je bolj moško kot žensko, a njej sami se je zdelo, da ji je zares pristajalo. zdelo se ji je, da je bilo prav edino ime, ki je lahko mirne volje dobro stalo ob njenem značaju. "billy?" se je nekoliko namrščila, ko je pozornost usmerila od odpiranja steklenice viskija do caprice. ni bila najbolj prepričana, če je pravkar zgrešila spretno šalo, ali pa jo je dekle zgolj primerjalo z nekom, ki ga sama ni poznala, zato se je preprosto pozanimala; in upala, da se ni pravkar prav bebavo osmešila. končno je odvila pokrovček in iz steklenice je zadišalo po odličnem viskiju. ah, to je bilo življenje. priznati si je morala, da si je še prepogosto zaželela, da bi si lahko v žilo vbrizgala kaj prepovedanega ali na jeziku raztopila listič česa posebnega, potem pa se je spomnila na sranje, skozi katerega so šli njeni prijatelji - ali pa sploh niso mogli iti, ker jih je prej pobralo - in spomnila se je, da je na lepšem. da nima kaj skrbeti. da je vse okej. "te že obožujem," se je nasmejala, ko je caprice potrdila udeležbo pri pritju; ja, ja, to je potrebovala, cimra, ki bo razumel, kako zabavno je, če se ga sredi dneva nacejaš do norega. v kozarec je nalila dobro mero dvojnega viskija in ga izročila caprice, nato pa se je vrnila do mize in še sebi dolila približno enako količino. "torej, caprice," se je znova zasukala k njej in pogumno naredila velik požirek viskija, ki jo je veselo požgal po grlu. "kaj počneš v življenju?"
marion mckinnely baker
Število prispevkov : 48 Reputation : 10 Join date : 04/12/2012 Kraj : mayberry, nc
Naslov sporočila: Re: room no. 13 Pet Feb 08, 2013 2:54 am
nikoli se ni preveč ubadala z izbiro imena, za katerega sta se odločila starša. ime caprice je bilo zagotovo nekaj posebnega, kar je pravzaprav samo še dodalo k njeni posebnosti. ni bila normalna, a to je bilo tisto kar ji je dajalo goreč žarek upanja v nekaj. mogoče je bila to tista energije, poživljajoča se stvar, ki jo je spodbujala k vsemu kar je počela. to da je postala manekenka je bila tudi ena izmed razlag, da nikoli ni bila preveč uspešna v šoli. to da je bila lezbijka, pa je bila samo mogoče zgrešena smernica pri spolni vzgoji - niti sama ni vedela zakaj. "hvala," je zadovoljno zamomljala in dekletu namenila širok nasmešek in s tem razkrila kako vesela je, da med njima ni bilo tiste napetosti. hkrati jo je spravljalo v obup misel na to, da se s pijačo zadnje čase ni počutila preveč varno, kajti spati ob čudoviti mladenki in to s pijačo v roki? uf, težka misel. ob njenem trapastem humorju se je nerodno prestopila in ugriznila v spodnjo ustnico, pri tem pa si dala misliti, da najverjetneje nihče pravzaprav ne ve kdo je bil billy elliot. film je bil že star, angleški pravzaprav in malo mogoče je bilo, da ga je eliot že gledala. "mah, film z naslovom billy eliot." pri tem je rahlo skomignila z rameni in se ji pridružila na postelji. pogovori o tem in onem so ji bili všeč. tako je na nek način lahko blazno dolgovezila in pogovor ni izpadel preveč dolgočasen, hkrati pa se je nameravala o rjavolaski nekoliko pozanimati. "manekenka sem. um, verjetno si me videla že na kaki reklami, ki se vrtijo po mestu," je ponosno dejala in pri tem vanjo zrla s kančkom pričakovanja. "... ali pa tudi ne. heh, pa ti? po steklenici sodeč se mi zdiš kot kaka res zagrenjena učiteljica predšolskih otrok, ki si vzame vsake toliko časa dopust in se potem zares noro nalije in znori. ali pa se motim?"