rj cooper
Število prispevkov : 68 Reputation : 29 Join date : 16/10/2012 Kraj : mayberry, nc, us
| Naslov sporočila: alexandra & rj [apartment B1] Pon Dec 03, 2012 11:12 pm | |
| tagged is the beautiful alexandra this post is 665 words long and i am listening to roisin murphy for inspiration. videla sem, da boš roommatala z mikom, torej sem začela kar tukaj, i hope you don't mind. :3 po tem, ko je očetu na tajnici pustil sporočilo o tem, kako je pustil faks, je mobilca izklopil, ga zalučal na domačo posteljo in se brez pomislekov odpravil ven. vedel je, da se bo na petkov večer pijača točila kjerkoli in sploh ga ni motilo, da ni imel v naprej dogovorjenih srečanj. morda bo spoznal kakšno lepotičko in pristal v njeni postelji, morda bo srečal kakšne znance in se z njimi tako opil, da bo končal na klopci sredi mayberryjskega parka, dokler ga v zgodnjih jutranjih urah ne bo prebudil varnostnik, ki bo ravno na obhodu mesta. bilo mu je tako zelo vseeno, da je preprosto vzel pot pod noge in dovolil, da ga tok večera odnese, kamor bo že nesel. v prvem klubu je naletel na nekaj kolegov, s katerimi je čas zabijal v srednji šoli in še preden se je zavedel, je bil tako hudo alkoholiziran, da je komaj hodil. od cigaretnega dima se mu je v glavi vrtelo, na obrazu je imel razpotegnjen in precej neznačilen nasmešek, ki ga je bilo zlahka pripisati shooterjem tekile, ki jih je vrgel vase. potem se je pot nadaljevala; ko so bili pri tretjem klubu, je na veceju že resno razmišljal o tem, če bo vsebino svojega želodca izpraznil po skrbno očiščenih ploščicah na tleh, pa se je v zadnjem trenutku zadržal in se odločil, da bo raje malce posedel zunaj. dolgo ni imel miru; kmalu za tem so se namreč za njegovim hrbtom pojavili prijatelji s pladnjem, naloženim z majhnimi ličnimi kozarčki, v katerih se je skrivala goreča zelena tekočina. absint. o, krasno. vase je izpraznil kozarček ali dva in na koncu je bil tako usekan, da se je nenadoma znašel na trati ob cesti. pojma ni imel, kje je bil, kam je bil namenjen in kako je sem prišel; enostavno hodil je dalje, med tem pa so mimo njega brzeli avtomobili. nejevoljno se je oziral naokrog, zavedajoč se, da nima najmanjšega pojma, kje natanko se nahaja. mislil je, da je poznal celoten mayberry, pa se je zdelo, da tukaj ni bil še nikdar. telefona kakopak ni imel, v denarnici je imel še nekaj drobiža, njegovo glavo pa je zanašalo nekam v desno. pojma ni imel, koliko je ura ali kako se bo izmazal iz te situacije. če bi bil čas ledene zime, bi se preprosto vrgel v sneg in pustil, da zmrzne, tako pa je tistih petnajst nočnih stopinj omogočalo, da mu je kri še dodatno vrela. po tem se je ob njem ustavil neznan avtomobil in skozi okno je svelolasa neznanka pomolila glavo. še preden je imel čas pomisliti na to, da je morda psihopatka, ki neznancem stran odreže njihovo moškost in jih pošlje v svet, da živijo z lastno sramoto, se je znašel na sovoznikovem sedežu na poti kdo ve kam. ni vedel, kaj natančno sta se pogovarjala, v nekem trenutku je preprosto odprl avtomobilsko okno in se zatopil v mimo bežečo pokrajino. počasi je prepoznal znane mayberryjske oblike. o bog, je odtaval iz mesta? kakšno sranje. kam sploh gresta? potem je avto nenadoma ustavil in ne da bi se ozrl proti neznani lepotički, katerega imena si ni zapomnil, je odprl vrata, nerodno stopil ven, da ga je nekoliko zaneslo, nato je vrata zleknil na havbo. "kam me pelješ?" je zamomljal, ko mu je počasi postajalo jasno, da sta pristala pred stanovanjskim kompleksom, kjer je velikokrat hodil mimo, ko je še hodil na faks. še. tiho se je nasmejal svojim mislim, nato pa se zopet pobral na majave noge in se v nečem, kar se je njemu samemu zdelo kot ravna linija, najbrž pa je bila bolj ostra vjuga, približal njegovi rešiteljici. ne, res, zdelo se je, kot da jo znova vidi prvič in naj se je še tako trudil, se v njegovih mislih ni oglasilo prav nobeno ime. niti najmanjšega pojma ni imel. čeprav sta najbrž to že storila, je znova - zanj prvič - izmomljal: "jaz sem rj. zares si lepa." ne, njegove osvajalske zmožnosti zares niso bile na vrhuncu.
|
|