 jackson sheridan
student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121
Reputation : 34
Join date : 04/10/2012
 |  Naslov sporočila: starbucks Pon Jun 03, 2013 5:32 am | |
| |
|
 brian bradford
sports journalist
Število prispevkov : 135
Reputation : 54
Join date : 02/10/2012
| | Naslov sporočila: Re: starbucks Pet Jul 05, 2013 8:56 pm | |
|
tag;emma, dear
note; <3
ravnokar se je bil vračal iz službe, ko ga je na vožnji domov premamila želja po lončku kave, rogljičku in po možnosti kupu dobrot za njegovega sina. na srečo je imel ravno vmes lahko kratko postojanko v starbucksu, ki so ga pred kratkim odprli, ter je že požel naval kupcev po celotnem port charlesu in so prav tiste stare in tipične južnjaške kavarnice ostajale brez večine prometa, a podjetništvo je bilo pač takšno- enkrat nekaj pride in obstane, a takoj kot pride kaj novega, potem vnovič izgine in postane druga stvar bolj zanimiva. zavil je z glavne ceste proti stranskemu delu, kjer so se po navadi parkirali avtomobili, ter izkoristil prosto mesto za svoj pristavljen kotliček. vedel je da se bo lance razveselil krofov in muffinov in glede na to da je pazil na vnos količine sladkorja v njegovo telo, mu je sedaj res lahko doprinesel to radost, ki jo je moral deliti kakor vsak otrok. navsezadnje je tudi sam bil precejšen sladkosned po pričanju očeta in se je lahko pričakovalo da bo bolj obilen predstavnik družine, a je na srečo v krvi imel ljubezen do športa, pa se je njegova sladkosnednost kmalu uravnovesila z njegovo aktivnostjo in hiperaktivnim tekanjem gor in dol. lance je že zdaj imel veliko energije in ga niti njegova trenutna začetniška nerodnost in majavost ni motila, tako kot ne padci in udarci, ter se je kasneje še zelo rad hvalil s svojimi modricami, češ poglej kaj imam in ti ne. pri temu je dodal še svoj nagajivi jeziček in palce pristavljena h sencam glave, ko je delal raznorazne otroške izraze in se muzal naokoli. zagotovo je bil res otrok in pol. brian pa ga je imel iz srca rad in nekako je sprejel dejstvo, da bo sam uspel njemu ponuditi dostojno življenje, ter biti kar se da dober oče. delal je napake, a hotel je da le te čim manj vplivajo na njega, kakor vsak razumen starš. mogoče ni imel maddy in on ne matere, a skupaj sta si bila drug drugemu tudi čisto dovolj.
izstopil je iz avtomobila in se napotil proti priljubljeni kavarni, da nakupi vse potrebno, ter prepusti toku spontanosti da mu narekuje preostanek dneva, saj mnogo ni imel za početi. takoj, ko je opravil s svojim službenim delom, se je spremenil v samohranilskega očeta in naenkrat je bilo vse posvečeno sinu. odprl je vrata in v notranjosti ga je takoj zaobjel radodaren vonj po kavi in pekovskih dobrotah. gneče pretirane ni bilo, očitno so mnogi še delali, da je lahko takoj dobil dostop do trgovke na drugi strani. » škatlo krofov, škatlo muffinov in kavo z mleko, ter vse skupaj za sabo, prosim, « je zrecitiral svoje naročilo dekletu na drugi strani, ki je že sestavljalo vse skupaj, ter mu naposled le izročilo in zahtevalo od njega določeno količino denarja. vse skupaj ji je seveda postavil na pult in se obrnil na svojih petah pripravljen da odide. nato pa je v kavarno vstopila znana postava s katero je že mnogokrat katero rekel, ko se je lance pripravljal na odhod, ter je govoril otroške nesmisle njeni hčerki. » emma, « je dejal njeno ime v pozdrav in se nasmehnil svetlolasi glavi. » mislim da sem ti še dolžan eno kavo, kajne ? « se je tokrat spet oglasil on in ji pritisnil poljub na lice, ko se je uspela dovolj približati njegovi postavi, da se je vnovič spet obrnil proti trgovkam na drugi strani pulta, » pridi povabim te. lance bo že potrpel, če ne bo še v isti sekundi dobil paketa krofov in muffinov, hm. « navsezadnje pa tudi ni vedel da jih ima namen prinesti s seboj, torej spremembe hude res ne bo, če bo delil tisto kavo z emmo.
|
|
