sage and connor

Naslov sporočila: Re: sage and connor Ned Okt 21, 2012 5:02 am

connor smitten 1

pojma ni imela kako ji je uspelo connorja prepričati, da se z njo udeleži tistega vsakoletnega mestnega plesa, ki so ga vsi tako oboževali. dobro se je spominjala lanskega leta, ko sta ostala doma in se je cel večer tukala na kavču, ker mu nikakor ni želela odpustiti, da jo je zavrnil. ampak tako ali tako je z meseci njune zveze lahko spredvidel, da bo na koncu vedno on tisti, ki bo popoustil, ker ona sama ne bo. in čeprav ga je včeraj pošteno spravila ob živce, ko mu je nestrpno pretikala televizijski program vsake dve minuti, ker se ji je zdelo, da ni nič pametnega, medtem, ko je on želel spremljati neko srečanje zdravnikov v los angelesu, se ji mu je danes še vseeno uspelo toliko prikupiti, da ji je ustregel in izpolnil njeno željo, da se tudi sama udeležita plesa. z lahnimi koraki je vstopila v veliko večnamensko dvorano mesta, kjer je potekala celotna stvar. oblečena v nežno beš obleko, z ovalnim izrezom in dolžino nekoliko na koleni, svilenega materjala, je stopila skozi vrata in v trenutku opazila nekaj nasmejanih pogledov na sebi in svoji pojavi. lagala bi, če bi dejala, da ji to ni ugajalo. ampak v tem trenutku je bila osredotočena izključno in samo na eno osebo. postavnega temnolasca, ki je stal ob robu vrste in s pogledom zrl v njejo smer. vrnila mu je nasmešek in stopila proti njemu. njene roke so se povsem avtomatično ovile okoli njegovega vratu, ko jo je v pozdravu stisli v objem, ter se sklenila na njegovem zatilju. njene ustnice so se rahlo dotaknila njegovih, ko mu je vrnila poljub in čez trenutek se je odmaknila z blaženim nasmeškom na ustnicah, »pozdravljen neznanec.« naziv s katerim ga je poklicala je bila zgolj manjše zbadanje zaradi njegove odsotnosti zaradi dela. zadnje čase ga je resnično videla bolj malo in na dan, ko ga je zopet videla je čakala kot neumno zaljubljena najstnica. res se je znala obnašati trapasto. en dan bi ga najraje poslala v maloro in za njim zaloputnila vrata, drug dan pa si enostavno ni znala predstavljati življenja brez njega. bila sta pač sage in connor, drugačnega razmerja nista poznala. »torej praviš, da imaš danes čas zame?« ga je vprašala, ko se je njena dlan zvila v njegovo, ter ga je potegnila proti repu kolone, ki je vodila do vpisnega pulta.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 22, 2012 2:06 am

[

]

popravil si je ovratnik ter se zazrl v svojo podobo v ogledalu. vsak posebej bi mu povedal, da je ali copata ali se ne zna postaviti zase ali pa je preprosto nesposoben reči ne. no, v tem trenutku se je nekako počutil kot vse troje v enem. vsakič je tako popuščal, vedno znova, ne glede na to, kako zelo se je trudil postaviti na svojo stran ter da bi obveljala njegova- no ja, to sicer ni počel velikokrat, najbrž samo v njuni zvezi, vendar še za to je potreboval nekaj let, da se je odločil, da bi lahko tu in tam obveljala njegova- seveda, mu to še sedaj ni uspelo, tista, ki je vztrajno in vedno zmagovala je bila sage, ne glede na vse je vedno popustil. in ne glede na to, kolikokrat je poskusil na razumen način obveljati tudi njegov prav, je bilo seveda vsakič vse brez pomena- dvignila je glavo, se začela trmati in konec pogovora- ona je dobila svoj prav, kot vedno. vendar… možnost, da končno stopi na svoje noge, ga je vabila že nekaj dni- in nekako je bil odločen, da se o tem tako ali drugače pogovorita. oziroma, da jo vsaj približno pripravi do tega, da ni ravno pošteno kaj počne, čeprav je imel slab občutek, da mu bo to zares uspelo.

zopet se je obrnil na petah proti vhodu, da bi ujel njeno postavo ter v bog ve katerem poskusu. in končno mu je uspelo. na njegovem obrazu se je zarisal tisti ogromen nasmešek, kakor vsakič ko jo je videl. res, da je bila malce razvajena ter to in ono, vendar hkrati je bila nekaj najboljšega v njegovem življenju in posledično je že ob njeni podobi pozabil na vse svoje misli prej. roke je postavil na njene boke ter ji od nje iztržil poljub, nato se pa umaknil toliko, da se je lahko zazrl v par tistih oči, ki so ga znale spravljati ob pamet. zasmejal se je. »pozdravljena,« je odgovoril, nato pa ji pritisnil še en poljub, tokrat na lice. ja, dobesedno ga je spravljala ob pamet. »hm, kaj ni bilo ponavadi vprašanje, če imaš ti zame čas?« je narahlo privzdignil obrvi ter jo končno spustil iz objema ter nato prepletel prste svoje roke z njenimi. »in še vedno ne vem kaj počnem tu, ta ples… hja, ne vem kako bom zdržal« je dejal na pol v šali, na pol zares. »vendar veš, da bo posledično morala naslednjič obveljati moja, kajne?« je previdno začel, čeprav je imel občutek, da bo dobil to kar vedno- popolno ignoranco iz njene strani, ko je začel to temo in seveda, jo bo ona obrnila v povsem drugo smer.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 22, 2012 5:27 am

»connor,« ga je zbodla z dolgim kazalcem med rebra in se stisnila ob njegovo telo, ko se je to zvilo pod pritiskom, ki ga je ustvarila. res, da je bila večino časa ona tista, ki si je morala najti čas, ki ga je nato preživela z njim, a tokrat ni bilo vse na njeni strani, daleč od tega. »dragi moj, če ti cele dneve in noči preživljaš v bolnišnici, potem si lahko prepričan, da te ne bom hodila tja gledat,« ga je zavrnila njegovih besed, a vseeno pritisnila svoje lice k njegovemu, ko jo je stisnil v trden objem. že res, da je nameravla nekega dne tudi sama cele dneve preživljati tam, toda na povsem drugačen način kot on. resnično ga ni razumela, ko je bil zmožen cele dneve presedeti v ambulanti in se spoprijemati z najrazličnejšimi muhami bolnikov. z to posebnostjo, da jih je bila večina bolj ali manj, narejenih slonov iz muhe. a hiter poljub na njegove mehke ustnice, je odgnal tudi zgrbančeno čelo z njegovega obraza, »ampak vredu, ponosna sem na svojega najboljšega, najpametnejšega, srčnega fanta, ki ga tako skrbijo življenja drugih.« to je bilo nekaj kar je oboževala tako pri medicini kot pri njem, skrb za druge. »toda nocoj si moj, samo moj,« mu je rahlo zašepetala na uho, ko se je na prstih dvignila do njegovega obraza, ko sta stopila pred vpisni pult in je na list zapisala njuni imeni. skomignila je z rameni in se zazrla vanj, ko sta počasi stopila mimo nasmejane receptorke in zakorakala proti že precej polni dvorani, »boš že nekako.« seveda je imela v mislih, da bi čim več časa preživela z njim. resnično se nista videla že skoraj cel teden. takrat, ko je imel čas on, je imela ona predavanja, ko je imela ona čas, je imel on ambulanto. zvečer pa je njena zategnjena mama prepovedala obiske, ker se je imela baje toliko za učiti. »mogoče bi moral malce večkrat prekršiti pravilo moje mame in me obiskati na balkonu, preko bršljana,« se je namuznila, »saj veš kot princ iz pravljice. potem te mogoče danes ne bi zvlekla sem.« potemtakem bi se več videla in mu danes ne bi bilo treba plesati, zato, da bi bil lahko v njeni družbi. zavila je z očmi in ob rahlem skomigom z rameni vseeno pokimala, »da dragi.« o tem se bosta še pogovorila.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 22, 2012 6:00 am

bolj v šali kot v resnici se je narahlo zvil, ko ga je zbodla s njenim tankim kazalcem v rebra ter se zasmejal. v trenutku, ko je bil v njeni bližini je bil sposoben pozabiti na prav vse luknje v njuni zvezi, le če je hotel- in to ponavadi tudi je, v trenutku, ko je uzrl njeno postavo. »lahko bi pa kljub temu tu in tam žrtvovala kaj svojega dragocenega časa in me obiskala tudi tam« je zamrmral ter ob tem narahlo nagnil glavo v stran. občutek, da ji tema ni bila pogodu je bil v trenutku prisoten. seveda, moral je pričakovati- ona si nikakor ne bo vzela čas, da pride do njega v bolnišnici, medtem ko jo je on hodil nič kolikokrat iskati, po končanih predavanjih. »sicer pa, se spomniš tvojega zadnjega obiska? sicer že dolgo nazaj, vendar igranje pacientke ti je pristajalo, dokler se ti je seveda zdelo vredno« se je nasmehnil, čeprav so bile njegove besede dvopomenske- po eni strani je bilo res- dokler se ji je dalo, je tu in tam še prišla v njegovo ambulanto igrati pacientko, potem se je pa vse končalo. vendar moral je priznati- tisto uro, ki sta jo sama preživela v ambulanti, seveda za strogo zaprtimi vrati, ni nikoli zares obžaloval, v bistvu si je še vedno želel, da bi ga tu in tam obiskala- vendar seveda, to ni bilo več zanjo.

njegova dobra volja je za nekaj odtenkov upadla ter ob njenih besedah se je le nasmehnil, ne da bi komentiral. pohval na svoj račun je definitivno dnevno dobila mnogo več kakor on. in navsezadnje, lahko bi opazila, da mu zadeva le ni povsem po godu- zares, bi ga lahko kdaj poslušala. tako se je zopet le nasmehnil na njen naslednji komentar, dopisal svoje ime ter že sta bila v dvorani. narahlo je pokimal na njene besede- seveda, on je moral vedno potrpeti vse, kar si je zaželela. in to je tudi vedno storil, brez pomisleka- do sedaj. »hmm, torej hočeš, da sem tvoj princ charming? ali katerega si že imela v mislih?« je zamrmral ter se zopet narahlo nagnil k njej. »mogoče bom naslednjič zopet poskusil staro metodo. dokler me tvoja mama ne dobi, seveda« se je narahlo nasmehnil, ko je zadnje besede izgovoril na njeno uho ter se počasi pomaknil proti ustnicam, vendar njene naslednje besede so povzročile, da se je v hipu odmaknil ter se zazrl v njene oči. za trenutek je tako obstal, nato pa pokimal. »prav,« je dejal in vedel je, da nekje na dnu srca upa, da bo ta pogovor potekel danes, čeprav je imel slab občutek, da ga sploh ne bo doživel.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 29, 2012 2:22 am

naveličano je zavila z očmi in mu namenila enega izmed tistih svojih zdolgočasenih pogledov, »poglej connor, celo svoje življenje bom preživela v bolniščnici, če bo šlo vse tako kot si želim, torej ne mislim prehitevati z vsem skupaj.« seveda, da je rada preživljala čas z njim, kdo ga ni, ampak kadar je bil v službi je znal biti resnično zoprn in ves čas na trnih kdaj ga bodo poklicali in ga potrebovali za kaj. in da je odbrzel kar iznenada, no, to je sovražila in tudi to mu je že povedala. ampak imel je prav, mogoče bi se mu morala kdaj pa kdaj podrediti in spoštovati in ustreči tudi kakšni njegovi želji. konec koncev nobena zveza ni delovala zgolj enostransko. »connor daj ne bodi zategnjen,« je svoje telo nežno privila k njegovemu in njene roke so se na njegovi zadnjici zataknile za njegove žepe, »saj veš, da v bistvu obožujem vsak trenutek s teboj, ampak kadar delaš znaš biti resnično zoprn.« seveda ji je pristajala vloga pacientke. pravzaprav ji je pristajala vsaka vloga in connor jih je imel možnost spoznati že kar nekaj. ampak ni bila igralka, torej se je kaj hitro naveličala določenega scenarija. kar pa ni pomenilo za seks s temnolascem. četudi je veljal za mirnega in preudarnega mladeniča, je bil v njeni družbi ponavadi samo senca moža, k so ga poznali ostali.

po nekaj lahkih korakih, ki sta jih naredila proti sredini dvorane, ga je potegnila polj k robu in svoje roke ovila okoli njegovega pasu, tako kot jih je imela postavljene nekoliko nazaj. pokimala je in na njenih ustnicah je zaigral nagajiv nasmešek. seveda je oboževala trenutke, ko se jima ni bilo treba obnašati kot, da sta stara dovolj, da bi lahko imla svojo družino. ko sta bila lahko spet stara pod dvajset in igrala zaljubljen najstniški parček kot nekoč. samo, da je bila takrat ona še bolj nora kot sedaj. »lahko si kdorkoli hočeš, samo, da si zvečer pri meni,« se je sladko nasmehnila, ko se ji je približal z ustnicami. zamahnila je z roko, »dajno connor. moja mama bi te že zdavnaj vselila v hišo, če bi to pomenilo, da bo umirila mene. torej ne bo imela nič proti temu, da prespiš pri meni, saj jih nimam petnajst.« čeprav je že tedaj kdaj pa kdaj fant prespal pri njej. »se lahko prosim nehaš muzati?« se je sedaj sama spačila in ga dregnila.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 29, 2012 3:22 am

narahlo je odmaknil pogled ob njenih besedah ter za trenutek pokimal, nato pa le vzdvignil pogled nazaj proti njej. »sage, jaz…« je začel, nato pa obupal ter zopet pogled umaknil ter le zmajal z glavo. zopet bi moral biti on tisti, ki jo je razumel in seveda, če bi njo prosil, naj pride do njega, bi bila to tako prekleto velika težava, medtem ko bi moralo biti dejstvo, da pride po njo pred univerzo nekaj povsem samoumevno. toliko o prilagajanju. »prav. le te besede o prehitevanju… morda bi si jih morala zapomniti. samo rečem. in to na drug način,« je še enkrat skomignil z rameni. če jo je tako motilo prehitevanje kar se univerze in službe tiče, bo morda tudi njega začelo kje drugje motiti prehitevanje. vedno ji je v vsem ustregel, sedaj pa je imel občutek, da nima več volje po vsem tem. »seveda, sage« je le zamrmral na njegovo zategnjenost ter zopet vztrajno umaknil pogled, nato pa le popustil, se sklonil k njej ter ji podal poljub na čelo ter roke ovil okoli nje. »svojega komentarja tu najbrž ne smem podati ne? kaj mene moti?« so roke naenkrat znova obvisele ob njegovem telesu. čeprav mu je bilo jasno, da bo zopet kaj zabila nazaj, vendar vseeno. morda pa je le prišel čas, ko ni imel več volje za njene muhe.

»hmm, potem pa…« je dejal ter se narahlo nasmehnil. »bom že našel nekaj, s čim bom prišel do tebe« je dokončal stavek. »misliš, da bi se dalo zmeniti?« jo je zbodel ter se ob tem narahlo zasmejal. »mislim, da je tvoj oče tisti, ki je bolj problematičen, kot mama. kolikor vem, mu nisem preveč pri srcu. ali pač?« je narahlo privzdignil z obrvmi ter se zazrl vanjo. »naj poskusim,« je dejal ter ji ob tem prilepil poljub na lice, nato pa, ko se je začela glasba, se je zazrl naokoli. prijel jo je za roko ter odpeljal za seboj na plesišče, nato pa roke narahlo položil na njene boke ter se zasmejal. »ne vem, kako bova zdržala štiriindvajset ur takole,« je dejal ter ob tem z nasmehom na obrazu zmajal z glavo. »ampak potrudiva se lahko, kajne?« se je namuznil ter se začel premikati v ritmu glasbe, ne da bi roke spustil iz nje. »če ne drugega, bova potem jutri vsaj spala kakor ubita. najbrž celo cel dan.«

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 29, 2012 4:07 am

»connor ne danes prosim,« ga je skušala nekako ustaviti in zaključiti stvar debate o njunem odnosu, ki se je odvijal med dnevi, ko sta bila popolnoma zaposlena. »in ne mislim te prositi preveč,« je zamrmrala, »vse kar te danes prosim je to, da uživaš z menoj kot bi jaz rada s teboj.« resnično si ni želela vnovičnega prepira, ki bi se povsem po neumnem razvnel med njima. ja okej, saj ji je že vsako stvar povedal milijonkrat in ji že nekajkrat zagrozil, da ima dovolj njenega razvajenega obnašanja, da vsaka stvar v njenem življenju ni kar tako, samoumevna. ampak spremeniti je pač popolnoma ni mogle. potem pa se bo s tem sprijaznil, ali pa nekoč resnično odšel. samo, da si sama tega ni mogla zamišljati. da bi resnično odšel...odkimala je z glavo, da si je izbila neprijetne misli in se karseda ljubko skušala nasmehniti temnolascu. »daj no nehaj s takšnimi,« ga je skušala pripraviti do tega, da ta pogovor resnično opusti in se bolj posveti trenutku, ki jima je bil pač sedaj namenjen. četudi je to pomenilo, da bo čez nekaj dni zaradi neporavnanih trenutkov spet počilo. še vseeno sta imela pred tem nekaj lepih dni na razpolago. »obljubim, da se bova pogovorila. naslednji teden imam samo en dan predavanje torej sem ves ostali čas tvoja,« se je stegnila na prstih proti njegovemu obrazu po vnovičen poljub, v upanju, da ga bo vsaj tako odvnila od misli na stvari, ki so bile med njima nerazčiščene.

pomigala je z obrvmi in se sladko nasmehnila, dlan pa narahlo položila na njegovo lice, ko jo je stisnil bližje k svojemu telesu, »vedno.« vsaj njeno upanje je bilo ponavadi tako. res, da ga je kdaj pa kdaj pošteno ustrelila v meglo in naredila stvari, ki jih connorju ne bi smela prizadejati, ampak na koncu dneva ga je še vseeno imela ob sebi. in za to mu je bila navkljub vsemu, iskreno hvaležna. »če že, potem se raje jaz selim k tebi,« ga je zavrnila in v naslednjem trenutku odkimala z glavo, »še nisi dojel, da vsem predstavljaš popolnega moškega? sina, zeta, ženina in tako naprej?« še njej je predstavljal poosebljeno popolnost. »pravzaprav lahko končava tudi po uri ali dveh in se preseliva k tebi...že nekaj časa nisem spala v tvoji postelji. s teboj poleg,« mu je postregla z načrtom, ki se mu je tudi hladnokrvni connor ponavadi težko uprl.

Naslov sporočila: Re: sage and connor Pon Okt 29, 2012 5:02 am

zopet je le umaknil pogled, ko je nadaljevala. pa saj je vedel, da bo zopet popustil, da bo obveljala njena, vendar… prekleto. zares je želel priti tej zadevi do dna, vendar je vedel, da ona nikoli ne bo za to- ne danes, ne jutri, ne nekoč. na razhod sicer sploh ni mislil v tem primeru, v bistvu nikoli- ni imel srca, da bi zares to prekinil, preveč mu je zveza pomenila. vendar zadnje čase… res ni več vedel kaj naj. zopet je le pokimal ob tem, da noče o tem danes govoriti- seveda, kdaj je pa hotela. in ne glede na to, kolikokrat je prosil, da bi prišla stvari do dna, nikakor ni popuščala. in zadnje čase je le čakal, da bo vse skupaj eksplodiralo. »v redu, sage« je komentiral na njene besede ter ob tem pokimal. bilo je več kot očitno, da tudi on nima več volje o tem govoriti dalje- na kratko, kot ponavadi je obupal prvi in se strinjal z njo. tipično. ko mu je pritisnila poljub, se je kljub vsemu za trenutek še nameraval vihati nos, nato pa se je končno nasmehnil. »dobro, prav, obupam spet,« se je zasmejal ter ji tokrat še sam naklonil poljub. nič novega, če je le hotela, ga je lahko spravila ob pamet.

nasmehnil se je ob njenih besedah ter pokimal. seveda je vedel, da se ni dalo vedno dogovoriti, vendar kljub temu, njen odgovor mu je bil všeč. »oh res, ti bi se preselila k meni?« je zaigral presenečen pogled ter ob tem narahlo pokimal, češ da vseeno ni pričakoval tega, nato se pa nasmehnil. »to samo zato, ker imam ogromno hišo v kateri živim sam ali…?« je dejal v šali, čeprav je vedel, da najbrž ne bi imela nič proti in iskreno, tudi on ne- navsezadnje, ni bilo ravno najlepše, ko se je vračal včasih sredi noči v popolno prazno hišo. ampak kakorkoli je bilo, bilo mu je skoraj jasno kot beli dan, da pred diplomo to preprosto ne bo možno- s tem se je sprijaznil. »dobil sem že podobne komplimente, ja« je pokimal, kakor da bi bila to najbolj vsakdanja reč na tem svetu. »vendar… kaj pa predstavljam teb?« se ji je približal, da ji je te besede lahko zašepetal na uho, ob tem se pa nasmehnil. »hm, misliš da bi?« je dejal ter se namuznil, kakor da o vsem tem skupaj premišljuje. »lahko bi že prej omenila, da bi raje ostala pri meni kot tu, veš?« jo je znova zbodel, nato se pa zasmejal.

» connor and zara
» jewell, connor adrian
» connor & donna [jewell's mansion]
» jacqueline and sage
» st. cloud, arianna sage

sage and connor

sage and connor

Similar topics

Similar topics