Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: damien and cassandra Pet Okt 12, 2012 11:40 pm
jackson sheridan student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121 Reputation : 34 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 14, 2012 4:02 am
Damien se je malce zdolgočaseno razgledal po sobi ljudi, ki so se ogrevali pred plesiščem, se smejali drug ob drugem in navdušeno poskakovali. Sploh ni vedel zakaj in kako se je spet znašel tu, a dejstvo je bilo da je bil letni plesni maraton nekaj česar si se pač moral udeležiti. Ni se točno spomnil kdaj se je udeležil prvega, verjetno ga je sem zvlekla celotna družina potem pa je moral plesati s Charlotte ali pa eno od sester, kasneje pa so sem prišli s sošolci in prijatelji, se ga napili in potem nekje okrog treh zjutraj omagali. Večinoma seveda, je bil tu s Cassandro, že v srednji šoli ko sta bila eden izmed najprepoznavnejših parov, je bila njuna udeležba nekaj obveznega. Celotna stvar ga res ni motila – v njej je na tihem celo užival. Bil je pač eden izmed tistih družabnih dogodkov na katerih si videl prijatelje, nekaj popil in se potem smejal svoji neumnosti da si zadnje nekaj ur preživel na plesišču. Ko sta imela sedemnajst let sta celo skoraj zmagala – ni se spomnil ali so ju uničili Cassandrini čevlji saj zaradi visoke pete na koncu skoraj ni več mogla hoditi ali njega opitost, a sta na koncu le pristala na častnem drugem mestu, res pa je da nikoli nista dobila trofeje, saj sta praznovala nekje v stranišču. Nasmehnil se je sam pri sebi ob spominih in se potem končno le spomnil da je že skoraj zamujal in da bodo tekmovanje začeli brez njega če se ne zmiga. Prerinil se je med ljudi in bežno kimal znancem ki so ga pozdravljali, se rokoval z nekaterimi in jo potem končno zagledal kako je stala na robu plesišča. Človek bi mislil da se jo bo po toliko letih že zdavnaj naveličal – a Damien je vedel da mu bo verjetno vedno vzela dih. Ne, če je bilo katero dekle s katero bo Damien na koncu pristal in se ustalil, je bila to ona. »Hej, oprosti malo sem se izgubil v gužvi.« Je zamrmral in jo poljubil ko se je končno dokopal do nje in jo prijel za roko. »Lahko prosim za ta ples? Je kot vsako leto vprašal in se ji rahlo priklonil, poljubil njeno dlan in ju odpeljal na plesišče.
[woot! i love these short posts!^^]
cassandra armentrout
Število prispevkov : 52 Reputation : 17 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 14, 2012 6:21 am
Cassie vsekakor ni bila prav velika privrženka plesnega maratona , saj se je več kot dobro zavedala, da bo po preteklih štiriindvajsetih urah tako kot vsako leto poprej tudi to leto tisočkrat preklela samo sebe, ker je podlegla prepričevanjem z vseh strani, da tega pač ne more zamuditi. Že res, da je bila vedno v dobri družbi, podkrepljena z nekaj kozarci alkohola, a enostavno razbolelim nogam se nikoli ni mogla izogniti, prav tako pa se na plesišču ni mogla prikazati v balerinkah ali še huje-športnih copatih, ki bi ji celotno stvar zelo ublažile. A prvikrat in drugikrat je svoj zdrav razum zatrla, tretje leto pa je plesni maraton postal že tradicija, tako da so bile možnosti, da zadevo opazuje le iz ozadja in jo odnese z neožuljenimi nogami, nične. Od takrat, ko se je prvič udeležila plesnega maratona, pa do sedaj, ko je od tega preteklo že kar nekaj let, se ni kaj dosti spremenilo. Še vedno je čakala na istega moškega kot pred toliko leti. Ja, Damien je bil njen zvesti spremljevalec in njena stalnica ne samo na plesišču ampak tudi v življenju. In takoj, ko ga je zagledala kako je s svojo značilno hojo elegantno korakal proti njej-kljub temu, da se je prebijal skozi množico- je pozabila na razbolele noge in za trenutek se ji je zdelo, da se je za njiju čas ustavil. Ne glede na to, da je bila njena glava polna dvomov in vprašanj, na katere si ni znala odgovoriti, pa je bila o eni stvari trdno prepričana - oboževala je to, da je bil na koncu dneva vedno in samo njen. »Ni problema, tudi jaz sem potrebovala kar nekaj minut, da sem se prebila skozi vso to množico,« mu je z nežnim glasom odvrnila in mu vrnila poljub. »Sem te že kdaj zavrnila?« Z iskricami v očeh in nasmeškom na obrazu mu je odgovorila z vprašanjem, na katerega sta oba vedela odgovor, nato pa mu je sledila na plesišče, kjer se je že kar trlo plesalcev, čeprav je do uradnega začetka manjkalo še nekaj minut. Plesala sta v počasnem ritmu, ki ga je narekovala glasba, ko mu je prišepnila na uho:»Še vedno lahko pobegneš.« Nato pa se je nekoliko oddaljila, a samo toliko, da se mu je zazrla v oči in dodala:»A vedeti moraš, da te bom ujela.«
jackson sheridan student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121 Reputation : 34 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 14, 2012 6:32 am
Vajeno jo je zavrtel v krogu in nazaj v svoje roke v ritmu glasbe in naslonil lice na njeno glavo. Ni vedel kdaj točno se je navadil da mu je tako popolno sedla v roke, kdaj se jo je navadil imeti tam, a zdaj se kar nekako ni spomnil več kakšno je bilo njegovo življenje brez Cass. Vse pomembne spomine ki jih je imel iz zadnjih desetih let so bili del njenih, vedno je bila ob njem in to bosta čez nekaj mesecev potrdila tudi s poroko. »Vse je enkrat prvič.« Se je namuznil ob njenih besedah in se zasmejal njenim besedam. »Jaz, da bi pobegnil tebi?« Je z narejeno nejevero vprašal potem pa popolnoma preslišal glasbo v ozadju in razglas naznanjevalca da se je tekmovanje uradno začelo ko se zazrl v njene oči. Spet ga je preletel tisti šok elektrike ki ga je vsakič znova spomnil zakaj je bil tu, zakaj jo je še vedno tako prekleto oboževal. Sklonil je glavo in jo ponovno poljubil, tokrat malce daljše in ne samo v pozdrav. »Pogrešal sem te veš?« Je zamrmral še vedno v bližini njenih ustnic in na njih pritisnil še en poljub potem pa ji namenil enega izmed svojih nasmeškov. »Kje si se skrivala zadnje čase?« Vse odkar sta se 'uradno' zaročila sta vedno imela neke opravke, nekaj kar sta preprosto morala početi in včasih se mu je zdelo kot da se vidita samo še na takšnih opravkih. Skoraj nostalgično se je spomnil njunih najstniških trenutkov ko sta poležavala pri njemu doma ali pa se zabavala do jutranjih ur – kako preprosto je bilo vse takrat. Seveda je vedel da gre čas naprej in vesel je bil da bo to naredil z njo, a vseeno si je kdaj želel da bi se lahko vrnila v tiste čase. Zavrtel jo je okrog svoje osi in potem nagnil nazaj v teatralen priklon ko je bilo konec pesmi in ji na konec nosu pritisnil poljub. »Vidiš? Sem ti rekel da ne potrebujeva plesnih vaj.« Pomežiknil ji je in jo ponovno zavrtel po plesišču ko se je začela nova pesem. »Ti si Ginger Rogers mojemu Fred Astairu.«
cassandra armentrout
Število prispevkov : 52 Reputation : 17 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 14, 2012 7:02 am
»Ja no kaj pa jaz vem, kaj te lahko ta trenutek piči v glavi, da bi kaj takega storil. Seveda si tega nikakor ne želim, a vseeno, dajem ti prosto pot,« mu je pojasnila in mu namenila narejen vzvišen pogled, ki naj bi nakazoval, da ji ni mar, če ta trenutek ostane brez soplesalca. Seveda je to splavalo po vodi in se je naslednji trenutek že do ušes zasmejala. Definitivno si ne bi želela imeti nikogar drugega ob sebi kot njega, ki jo je vedno znal spraviti v dobro voljo, pa če tudi samo s svojim nasmeškom, in jo prisilil, da je pozabila na vse ostalo. Še preden bi lahko karkoli rekla se je prepustila poljubu, ki je bil tako sladek kot njun prvi, katerega tudi po več letih še vedno ni pozabila. »In jaz sem pogrešala tebe, moj najdražji zaročenec,« mu je dejala takoj, ko sta se malo odmaknila, a to je bilo tudi vse, kar je uspela še reči, preden jo je ponovno potegnil k sebi. »Jaz se nisem nikjer skrivala. In isto vprašanje bi lahko zastavila tebi, saj te zadnje čase vidim samo še povprečno pet minut na dan. Upam, da se me ne izogibaš,« je dejala in ga vprašujoče pogledala z narejenim resnim pogledom, ki se je razblinil že čez trenutek. Poleg njega enostavno ni mogla biti resna. »Vem, da nisva kar tako skoraj zmagala enkrat na plesnem maratonu, a vseeno bi z leti lahko malce zarjavela, čeprav se to več kot očitno ni zgodilo,« mu je pojasnila zakaj je vztrajala pri tem, da bi obiskala vsaj par ur plesnih vaj, saj kljub temu, da ji celotna zadeva ni kaj preveč pomenila, se vseeno ni hotela preveč osmešiti. Navsezadnje sta imela nek sloves, ki sta ga morala vzdrževati, a veliko bolj pomembno kot to je bilo, da bi tako lahko vsaj uro več na dan preživela skupaj in se zabavala ob glasbi. »Kot vse kaže se tako dobro ujemava, da ne moreva zastareti,« je potrdila in mu sledila v novem ritmu. Če bo šlo tako naprej ji bo teh štiriidvajset ur minilo kot bi trenil.
jackson sheridan student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121 Reputation : 34 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 14, 2012 8:05 am
Čutil je kako so se njegove ustnice raztezale v širokem nasmešku in kako so bile vse oči v sobi prilepljene nanju. Verjetno je bil prav to eden izmed razlogom zakaj je sploh pomislil na to da bi se za vedno zavezal nanjo – bila je edina ki ga je zmogla premamiti za več kot samo nekaj bežnih trenutkov, edina na katero je mislil več kot samo nekaj dni. Vsekakor jo je imel rad, o tem ni bilo dvoma. Edina stvar ki ga je skrbela je kako sta si predstavljala življenje ko bosta poročena. Nekako je dvomil da bosta lahko še naprej počela to kar sta počela zdaj – nenehno skakala čez plot in se potem vračala drug k drugemu, to vsekakor ni bil zakon. A ni vedel ali ji je lahko zvest, po drugi strani pa je ni želel izgubiti, ni želel da za vedno izgine iz njegovega življenja. Zasmejal se je njenim besedam in začutil toplino ki se je razširila po njem – všeč mu je bilo ko ga je tako poklicala. »Bodoča gospa St. Cloud.« Ji je vrnil milo za drago in ji pokazal jezik kot da sta bila petošolca. »Moj bog kako čudno se to sliši, se ti ne zdi? Včeraj sva špricala matematiko in se skrivala na zadnjem sedežu mojega avtomobila, danes sva pa zaročena. Zaročena, Cass.« Je ponovil in nejeverno zmajal z glavo preden ji je na čelo pritisnil nov poljub. »Vem, precej noro imam zadnje čase, saj sem ti pravil o tistem projektu?« Je namrščeno zmajal z glavo. »Vse bo lažje ko bo vse za nama.« Vrgel je glavo nazaj in se glasno zasmejal. »O. Moj. Bog. Se spomniš tiste polomije? Koliko sva bila stara, sedemnajst? Mislim da sem tisti večer trikrat bruhal in se potem vrnil nazaj na plesišče. Mislim da je bila tekila.« Je zmajal z glavo ob misli na njuno skorajšnjo zmago in jo ponovno zavrtel. »No če že zmagala ne bova jim bova pa vseeno dala predstavo, kaj praviš?« Je rekel v smehu ko sta priplesala prav na sredino plesišča, potem pa malce umiril njun tempo saj je bila noč še dolga. Mirno sta se zazibala v ritmu, med njunimi telesi pa ni bilo niti za milimeter prostora. Po toliko časa sta bila drug drugega že tako navajena da sta se preprosto zlila skupaj. »Ko bi bilo vse tako preprosto kaj?«
cassandra armentrout
Število prispevkov : 52 Reputation : 17 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Pon Okt 15, 2012 3:11 am
Kljub temu, da se mu je nasmehnila, ko ji je pokazal jezik in jo naslovil kot bodočo gospo St. Cloud, pa so jo te besede za trenutek stisnile pri srcu. Pa ne, da se ne bi veselila tega, da bosta svojo dolgoletno zvezo okronala še s poroko, a enostavno ji je bilo najljubše tako, kot je bilo do sedaj. Bila sta v zvezi, vedno znova sta se vračala drug k drugemu in skoraj vsako noč ga je imela ob sebi, vendar pa sta oba še vedno lahko delala kar sta hotela – zabavala sta se na kakršenkoli način sta hotela, pa četudi je to pomenilo skok med rjuhe s kom drugim. Cassie ni bila človek, ki bi se rad za vedno vezal z nekom, niti ni marala omejitev in poroka je zanjo predstavljala oboje. »Niti ne omenjaj, ker še vedno nisem popolnoma dojela, da sva dejansko zares zaročena. In še težje si je predstavljati, da bova zelo kmalu tudi mož in žena.« Ni si mogla kaj, da se ne bi zasmejala, saj se je tudi ona spomnila na stare čase, ko sta se morala vedno skrivati, da ju ne bi slučajno kdo zalotil pri čem. »O saj res. Ste že pri koncu in bom kmalu lahko spet večkrat uživala v tvoji družbi ali te bo ta tvoj projekt še dolgo zadrževal stran od mene?« Jo je zanimalo, saj sta se oba zavedala, da bi kot bodoča mladoporočenca morala prebiti več časa skupaj kot sta ga. »Oh, če sva toliko drugih težav prebrodila bova tudi zagotovo tudi to,« je dejala in se mu nasmehnila. »Ja, mislim, da je bilo pri mojih sedemnajstih. In namesto, da bi ti jaz pomagala kolikor toliko spodobno stati in te podpirati, sem sama imela tako razbolele noge, da niti svoje lastne teže nisem bila sposobna nositi. Vsekakor mislim, da bi si midva zaslužila zmago, če ne zaradi drugega pa zaradi požrtvovalnosti. Definitivno sva bila na koncu najbolj 'uničen' par,« je s smehom dejala. Tista noč je bila zagotovo nekaj nepozabnega. »Seveda, morava pokazati ostalim, kako se tem stvarem streže,« je še dodala in mu sledila na sredino plesišča. Popolnoma je bila obdana s toplino njegova telesa in se prepustila tako ritmu glasbe, kot tudi ugodju, ki jo je preplavil vsakič, ko je bila v njegovi bližini. »Bilo bi lepo, a tako je vsaj bolj zanimivo,« mu je odvrnila.
jackson sheridan student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121 Reputation : 34 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Pon Okt 15, 2012 11:10 pm
»Ja, hvala bogu gre h koncu. Če ti povem po pravici sem že sit vsega skupaj, pa delam samo nekaj mesecev. Verjetno se mi bo dokončno skegljalo preden sploh pridem do upokojitve.« Se je pošalil, saj je bilo delo včasih res naporno – a je bil Damien eden izmed tistih srečnežev ki je lahko počel tisto kar ga je res veselilo. Po drugi strani pa so mu njegovi možgani in male sive celice omogočale da bi se lahko lotil skorajda česarkoli in bi pri tem tudi uspel. Zamišljeno se je zastrmel nekam v daljavo – res je bilo kar malce neverjetno da bosta kmalu mož in žena, da bosta živela skupaj in si popolnoma delila svoji življenji. Včasih ga je to navdalo s takim strahom da bi najraje zbežal nekam kjer ga nihče dolgo časa nebi našel, po drugi strani pa se je v trenutkih kot je bil tale, ko je plesal z njo po plesišču in bil gotovo tarča zavisti celotne sobe, zavedal kakšno srečo ima da jo je našel – in to že pri tako mladih letih. »Mislim da nama ne bo hudega, vsekakor ker mislim da nihče od naju ne pričakuje da bo to eden izmed tistih tipičnih zakonov, ti doma v kuhinji, jaz v službi do sedmih.« Se je zasmejal in pri tem nekako skušal skriti svojo živčnost glede vsega, še posebej ker je vedel da sta kljub temu da sta bila večinoma časa skupaj srečna, imata kar nekaj nerazrešenih težav, največja je bila gotovo njuna skupna nezvestoba o kateri kolektivno nista govorila. Na ves glas se je zasmejal in popolnoma pozabil na skrbi ko sta začela obujati spomine na stare dobre čase. »Res sva bila prava norca.« Se je strinjal in malo upočasnil njun tempo ko se je začela nova pesem. Naslonil je svoje lice na njene lase in se rahlo zibal, pri tem pa tiho mrmral melodijo ki se je izvijala iz zvočnikov. »Včasih je nezanimivo super. Jaz obožujem nezanimivo.« Je zamrmral in potem globoko zavzdihnil. »Okej, zdaj ko sva že tu lahko opraviva nekaj logistike o poroki, povej mi, kaj vse sem zamudil.« Vedel je da se je obnašal obupno zadnji mesec, a preprosto ni našel ne časa ne volje da bi z njo skakal od slaščičarjev in cvetličarjev – in se nato raje strinjal z vsem kar mu je povedala.
cassandra armentrout
Število prispevkov : 52 Reputation : 17 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Pet Okt 26, 2012 5:16 am
[so sorry to keep you waiting :/]
»To praviš sedaj, ampak jaz mislim, da ko boš dobil dovolj zanimiv projekt, boš spet vedel, zakaj si izbral arhitekturo.« Cass je lahko samo upala, da je morska biologija res tisto, kar jo bo spremljajo celo življenje, saj se je že v srednji šoli navdušila nad tem in se ne bi rada ukvarjala z ničemer drugim. »Definitivno ne bo tako, če že na zaradi drugega, pa zaradi odnosa, ki ga imava jaz in štedilnik,« je zagotovila. Saj ne, da je bila slaba kuharica, a enostavno čas, ki ga je preživela v kuhinji je bil čista nuja in nič drugega. »Ja, ampak v dobrem smislu,« mu je pritrdila. Kaj bi dala, da bi se lahko vrnila v čas srednje šole, ko ni imela na glavi pol toliko skrbi, kot jih je imela sedaj. »Včasih ja, a ne vedno. Kaj ni zabavno, če kdaj ne poteka vse tako kot pričakuješ in te kaj preseneti, kot pa če bi bilo iz dneva v dan vse enako?« Njej bi se zagotovo zmešalo, če se noben dan ne bi razlikoval od prejšnjega, saj se je rutine izredno hitro naveličala in je na vsake toliko časa potrebovala popestritev. »Oh, poroka. V življenju si nisem predstavljala, da bo s tem toliko dela. Resno, ko sem že mislila, da imam skoraj vse že dogovorjeno in urejeno, pa me mama vpraša če imam še to in tisto in milijon stvari za katere sploh nisem vedela, da imajo kaj opraviti s poroko,« mu je hitela pojasnjevati, medtem ko mu je sledila s koraki in obenem poslušala nežno, umirjeno glasbo, ki je napovedovala dolgo in nepozabno noč. »Kakorkoli, ko si bil ti zaposlen s službo, sem jaz hodila k slaščičarjem in cvetličarjem in drugim mojstrom, ki bodo najin dan naredili perfekten. Kar se tiče rož, sem se po dolgem premisleku odločila za lilije, torta bo verjetno vsaj dvonadstropna in oblita z belo čokolado, medtem ko bo sredica narejena iz sadja in čokolade, da bomo zadostili vsem okusom. Zaenkrat smo pri glavnem meniju, ampak še nisem čisto odločena, kaj vse bo vseboval. In ukvarjam se še z vabili, katere je treba razposlati čimprej,tako da bom tam mogoče potrebovala tvojo pomoč.« mu je na hitro razložila, čeprav je predvidevala, da je bilo to bolj vljudnostno vprašanje, kot kaj drugega. Navsezadnje se niti njej ni ljubilo vbadati z vsem tem, a Damien se je poročne evforije veliko lažje znebil kot ona.
jackson sheridan student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121 Reputation : 34 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Ned Okt 28, 2012 3:05 am
»Hmmm, mogoče. Mislim da imaš prav – oh ne, ali delam grozno napako in se bom poročil z nekom ki je dejansko pametnejši od mene?« Je zamrmral v smehu in ji na nos pritisnil ljubeč poljubček in jo ponovno zavrtel okrog njene osi. Ni se spomnil kdaj sta se nazadnje tako brezskrbno zabavala in družila, ko ju niso morile obveznosti in se nista prepirala zaradi nekakšnih malenkosti. »Norca v dobrem smislu?« Je v smehu dodal in si v spomin skušal priklicati vse njune dogodivščine, kako sta bila vedno kralj in kraljica Mayberry gimnazije, in zamišljeno je zmajal z glavo. »Ne morem verjeti da bom spet to rekel, ampak prav imaš. Res sva bila norca, v dobrem smislu.« Na obrazu se mu je rahlo pomračil ko jo je slišal govoriti o poroki in rahlo se je namrščil ob vseh teh informacijah. Zavzdihnil je in se ugriznil v spodnjo ustnico ko jo je malce bližje stisnil k sebi. »Nisem bil ravno dober zaročenec teh zadnjih par tednov, kaj? Ampak dobro zdaj sem tu, prepričan sem da se lahko dogovoriva vse kar je še ostalo.« Je rekel z glasom polnim optimizma in zamišljeno prikimaval. »Lilije do super, čeprav pojma nimam katere vrste rož sploh so. Torta bo okusna ker je torta, še posebej ker ima belo čokolado. Mogoče bi bile sadje lahko maline. Mmmm.« Je zamrmral ob spominu na najboljšo torto ki sta jo kdaj jedla. »Se spomniš tistega poletja ko sva šla na izlet v Charlotte, oh kam že.. in sva jedla tisto neverjetno torto z belo čokolado in malinami?« Še nekajkrat je pokimal na njene besede in stresel z glavo. »Bog, poroke. Zakaj se ne poročiva kar jutri na uradu in bo to to? Je pa res, da bi naju obe družini verjetno kolektivno ubili. Tako da, po premisleku, raje ne.« Vedel je, da sta bili družini St. Cloud in Armentrout navdušeni nad prihajajočo poroko in da je bilo vse skupaj bolj za njih kot zanju. »Glede vabil pa ja, seznam gostov sva večinoma že zedinila kajne?« ] Po koncu pesmi jo je za trenutek izpustil iz objema in se malce pretegnil potem pa jo hitro ponovno zavrtel v hitrejšem tempu. »Si že kaj utrujena?« Na plesišču sta bila kar že nekaj časa, a noč je bila še dolga.
cassandra armentrout
Število prispevkov : 52 Reputation : 17 Join date : 04/10/2012
Naslov sporočila: Re: damien and cassandra Pon Okt 29, 2012 1:46 am
»Za nič na svetu ne bi zamenjala najinih norih trenutkov in vseh dogodivščin, ki sva jih doživela skupaj pa niso bile ravno odraz lepega vedenja,« mu je zatrdila. Še vedno se je popolnoma živo spominjala, kako sta se redno odpravljala v kino, končala pa na zadnjih sedežih njegovega avta in kako sta se ničkolikokrat izmuznila s pouka in se vozila naokrog ali pa se zatekla v bližnji park in tam ostala do večera. »Je že v redu, tako ali tako je splošno znano, da moški niste rojeni za organiziranje porok. Ampak, kar se ostalih dolžnosti tiče, ki jih imaš do mene kot svoje zaročenke, si bil zadnje čase res zanič, tako da bova morala vse še nadoknaditi,« je dejala in mu pomežiknila. Ni bila še čisto prepričana, ali je bolje, če vse delo glede poroke opravi sama ali pa ji bo šlo lažje in hitreje, če v organizacijo vpelje še Damiena. »To bi bilo super, ja, obožujem maline!« Je potrdila in si ustvarila sliko v glavi, kako bo torta izgledala. »O, saj res. Že nekaj let je od tega, a se še vedno čisto točno spomnim celotnega dne, vključno z božanskim okusom tiste torte. To morava vsekakor še kdaj ponoviti! No, razen tistega dela, ko si me zbudil ob izredno zgodnji uri ter me odvlekel v avto,« se je spomnila tudi ona in ga narejeno grdo pogledala, saj zagotovo ni bila jutranji človek, a je bila na koncu vseeno vesela, saj je bil to eden lepših dni, ki sta jih preživela skupaj. »Niti ne omenjaj. Ta misel me prešine vsaj dvajsetkrat dnevno, a se mi takoj nato pred očmi pojavi razočaran in zgrožen obraz tako mojih kot tudi tvojih staršev. Mislim, da moja mama tega ne bi preveč dobro prenesla in ravno zato se trudim čim manj misliti na kaj takega,« je zmajala z glavo, ko je pomislila na to, kakšne pridige bi bila deležna, če bi se to res zgodilo. »Ja, to sva že, sedaj je treba samo še izbrati pisavo, obliko in te stvari,« je samo prikimala, saj se ji ni ljubilo razmišljati še o teh stvareh. Raje je samo uživala. »Niti ne, danes sem bolj kot ne poležavala, tako da mislim, da ne bo prevelik problem zdržati do konca. Pa ti?« Ga je vprašala, medtem ko se je ritem glasbe že zamenjal in sta se morala hitreje vrteti po plesišču.
