GostGost
 |  Naslov sporočila: jewell, donna marie Tor Okt 30, 2012 10:14 pm | |
|  twenty - mayberry- student of art history - straight - the smokin' hot a. miller črna ovca v družini, mala norica, ki je zmeraj izstopala – tararam, naj vam predstavim donno jewell v vsem svojem blišču. zavedam se, da se moje ime po zobeh vlači že odkar sem si s profesorjem na srednji šoli, s katere so me tako ali drugače pregnali, privoščila zabavno avanturico – no, iskreno povedano, komentarje na svoj račun sem poslušala še, ko smo vsi bili le mali smrkavci v pleničkah. še tako majhne punčke znajo prepoznati tisto, ki zmeraj je in zmeraj bo štrlela visoko nad množico, iščoč pozornost.
skratka, naj začnem z dolgočasnim delom. vsi vemo, v kakšno družino sem bila rojena. zgledna, urejena, sofisticirana, popolna. živi dolgčas, saj vem. osebno se imam za pravo dobro vilo, ki nos vtakne povsod kamor ni treba in večkrat neuspešno kot uspešno poskuša popraviti svojo godljo, toda resnično sem prepričana, da me je bog poslal na zemljo s tem samim razlogom, da vsem bednikom, vključno mojemu očetu, življenje v tem zakotnem mestecu preprosto malce popestrim. in tega se resnično držim – po ulicah paradiram v vrtoglavih petkah, se preglasno smejim in brez sramu koketiram z vsakim mimoidočim, pa naj bo to srčkan mladoletnik, brezdomec ali pastor. toda ne, nisem le navadna kurba, kajti plahutanje s trepalnicami in kakšen kompliment tu pa tam je tista meja, kjer se ustavim. če bi vse poprek spala z vsemi bi zadeva izgubila svoj čar, hm? ni pa najbrž potrebno izpostavljati, da takšna strašanska mrha ne bo zapravila petkovega večera in ne skočila v posteljo s kakšnim 'ulovom'. sploh če obstaja možnost, da bo za podvig izvedel ljubi očka. ah, da, najin odnos je en sam užitek. za opredelitev le-tega raje povprašajte mojega psihiatra, kajti jaz vam lahko povem le to, da nikoli nisem bila njegova ljubljenka. nisem prepričana ali je to le pritisk naše družinske idile, ki predpostavlja da je sleheren član nadpovprečno uspešen na področju medicine, prava ali kaj podobno suhoparnega, ali pa sem za vse skupaj kriva jaz sama, gospodična s preveč energije, preveč drznosti in neomajno trmo. ravno zaradi te očarljive lastnosti in oh, egocentričnosti, bom sedaj najbrž zagovarjala prvo možnost.
resnična 'dragulja' te družine sta moja brata, to je najbrž jasno vsem. predvsem connor, očka ga obožuje in jasno je zakaj. jaz, ki pozornost pridobim na svoje nadvse karizmatične načine, pa sem – vsaj v krogu družine – le nekakšen privesek, dvorni norček celo, torej najstnica, ki je sprejela vse napačne odločitve in ne bo nikoli zadostovala standardom, ki so jih postavili predniki jewell. celo izbira študija je splavala po vodi, vraga, zmorem več od umetnostne zgodovine – toda moj ponos in aaah, trdoglavost, sta me pripeljali do tega. raje sem se za ceno ambicij zadovoljila z dejstvom, da bom od vsega tega vendarle imela očetov bes, ki me tako fascinira, celo prepričanje, da sem hudičev otrok – skratka, večno življenje na bojni nogi. sploh po tem, ko se ugledni senator odloči za kandidiranje za veličasten naziv predsednika, jaz pa si za cilj zastavim še bolj intenzivno metanje slabe luči nanj. oh in ne jemite me napak, starejša brata naravnost obožujem, ne glede na to, da je to najbrž edino v čemer se s starši strinjamo (ne, dragi, jasno da mi to ne da tako gromozanskega užitka kot vztrajanje pri svojem prav). tako neodgovorna in otročja deklina preprosto potrebuje nekoga, da jo vsaj približno ukroti, že če se ob poskusu kogarkoli, da jo zapre v kletko, divje upira, brca in praska na vse strani ter kriči na ves glas. sploh pa sta oba redka izbranca, na katerih nerada prakticiram svoje manipuliranje in druge... hm, pomankljivosti v moji očarljivi celoti, ki jih zdravniki konstantno in prav nič veselo označujejo za 'probleme'.
resnično menim, da je ravno ta zanemarljiva napakica v možganih kriva za to, da stvari doživljam na bolj zabaven način – s čemer ni za moje pojme prav nič narobe. mogoče sem čustveno nestabilna, zagledana vase ali kar brez olepšav nepoboljšljiva psica, a počnem kar se mi zahoče, sama sebi postavljam izzive, vsak dan poskušam narediti nekaj ekstremnega ter v nepremišljene izkušnje najraje zvlečem še koga. obožujem old-timerje, drage parfume, adrenalin, zavaljene ljubljenčke, občutek neprisebnosti, presenečenja in darila, komplimente, par dni neobrito moško brado, road tripe, presladko in pikantno hrano, prvo cigareto po seksu, nočna kopanja brez oblačil in kup drugih malenkosti, ki jih ne znam pojasniti in se niti ne trudim. strašansko rada govorim o sebi vendar ne o svojih čustvih, imam potrebo po dominantnosti in se včasih na nič krive žrtve spravljam iz golega dolgčasa. še kaj?
ruby - sixteen - not yet enough! - n/a |
|
 sandra
administrator
Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012
| | Naslov sporočila: Re: jewell, donna marie Tor Okt 30, 2012 10:16 pm | |
| oh my my, look who's back! opis je sure thing potrjen, head over here, da claimaš vse potrebno (the face, ime za likom, streho nad glavo). potem si lahko odpreš plot page in začneš s pisanjem. welcome and enjoy!  |
|
