Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: colton and rebecca Čet Nov 08, 2012 5:35 am
rebecca westermark
Število prispevkov : 39 Reputation : 27 Join date : 22/10/2012 Kraj : charlotte, nc
Naslov sporočila: Re: colton and rebecca Pet Nov 09, 2012 10:29 pm
tag: colton, babe. :3
Na nek nenavaden način jo je pomirjal, gotovo je bilo samo to. Gotovo si je njegove družbe želela samo zato, ker se je poleg njega po neizmerno dolgem času počutila varno. Ni poznal njenega pravega imena in ni poznal njene zgodbe. Poskrbela je zato, da mu je zaupala le najbolj osnovne stvari, ki jih nepoznavalec nikakor ne bi mogel povezati s kronano švedsko princeso Rebecco Westermark. Ne. Prvič po tako zelo dolgem času je bila brez slabe vesti znova Becca Lightwood. Vedel je, da ima določene probleme s paparaci in očitno počne nekaj, kar ji zagotavlja prepoznavnost. Vedel je, da je prej živela v Charlottu in se je sedaj po dolgem času vrnila nazaj v rodno Severno Karolino. Trenutno se je spraševala predvsem, če jo utegne kdo prepoznati v naravnost smešnem kičastem kostumu, ki ga je navlekla nase. Predstavljala je sladkorno peno, kar bi bilo za vsakogar, ki jo je poznal, povsem razumljivo in tipično zanjo. Toda sprehajanje po železniški postaji v puhasti živo roza obleki ni bilo nekaj pretirano običajnega. Pogled je uprla tla in trmasto nadaljevala svojo pot vse do dogovorjenega perona, kjer jo bo čakal Američan. Ni ji povedal, kakšen točno bo njegov kostum, a predvidevala je, da ne tako vpadljiv kot njen - najraje bi stekla nazaj domov in se preoblekla v butastega vampirja, čarovnico ali kaj podobnega. Lahko bi bila celo princeska, da bi zadostila ironiji. Obstala je sredi perona z očitno zadržano držo, povsem zravnana in z dlanmi sklenjenimi spredaj. Precej dostojanstvena je bila za sladkorno peno. Njeno ramo je prekrila moška dlan in lahko seje zdrznila ob presenečenju, dokler se ni ozrla naokrog in pravilno ugotovila, da je samo njen spremljevalec. ''Oprosti... stalno sem na trnih,'' mu je namenila opravičujoč nasmešek in ob njem stopila naprej proti enemu izmed praznih vagonov, da bi se karseda hitro vkrcala na vlak. ''Hvala za povabilo - ne bi bil vsak tako pogumen, da bi preživljal čas z ženskami, ki zaklepajo moške na stranišča,'' je poskusila napraviti šalo iz njunega prvega srečanja.
Nazadnje urejal/a rebecca westermark Pet Nov 16, 2012 6:12 pm; skupaj popravljeno 1 krat
evelyn navarro art gallery owner
Število prispevkov : 110 Reputation : 60 Join date : 06/10/2012
Naslov sporočila: Re: colton and rebecca Ned Nov 11, 2012 12:04 am
Noč čarovnic. Nikoli se ni štel za posebne navdušence, ampak prav tako ni mogel zanikati dejstva, da mu je bilo vse skupaj po svoje celo všeč. Užival je v tem, ko je lahko majhnim otrokom, našemljenim v še posebej strašne maske, odprl vrata svojega novega stanovanja in jim velikodušno podaril sladkarije. Nekaj posebnega je bilo v nasmeških, ki so ob tem razsvetlili otroške obraze. Ampak trenutno je stal pred ogledalom in se smejal sam sebi. Oblečen v popoln kostum za kavboja, ki ga je dobil v eni izmed prodajaln, se je počutil prav dobro. V dobro voljo ga je spravljala mešanica klobuka, kavbojskih škornjev in umetnih pištol, ki sta viseli za njegovim pasom. Starejša soseda, ki jo je srečal na hodniku, je pripomnila, da je bil videti kot pravi kavboj iz filmov, kar je bil kompliment, ki je na njegov obraz zarisal neverjetno širok nasmešek. Namenjen je bil na zabavo za noč čarovnic in obenem je upal, da se bo tudi njegova spremljevalka prikazala. Delovala je kot nadvse prijetna oseba, čeprav je moral priznati, da je bila v enaki meri zabavna in ga je begala. Navsezadnje ni mogel prezreti tiste otožnosti v njenih očeh, ki kljub vsemu ni bila glavni razlog za njegovo povabilo – ne, bila je tudi dobra sogovorka in čeprav Colton sploh ni nameraval na to zadevo, je vsekakor izkoristil priložnost in jo povabil. Zdaj pa je stal na peronu med množico našemljenih ljudi in s pogledom iskal njen obraz, ki ga je končno zagledal. Zakorakal je do nje in položil svojo dlan na njeno ramo, šele potem pa si je dejansko tudi ogledal njen kostum in planil v smeh, ker si ni mogel pomagati. »Sladkorna pena,« je prikimal, ko je premogel dovolj resnosti za to. »Izgledaš krasno,« je pripomnil in si popravil kavbojski klobuk v zelo tipični filmski pozi, ki jo je pospremil z nasmeškom in jo nato povedel proti vlaku. »Nekako sem upal, da to ni tvoja navada,« se je namuznil. »Sicer pa, kako si kaj danes?« se je pozanimal in pomignil proti praznemu vagonu, ki bi ga lahko zasedla.
rebecca westermark
Število prispevkov : 39 Reputation : 27 Join date : 22/10/2012 Kraj : charlotte, nc
Naslov sporočila: Re: colton and rebecca Čet Nov 15, 2012 5:48 am
''Obožujem jo. Sicer je nisem jedla že nekaj let, vendar še vedno precej trdno stojim za prepričanjem, da je najboljša sladkarija vseh časov,'' je hitro prikimala, ko je pravilno ugotovil v kaj se je oblekla. Seveda ji je najprej na pamet padel tudi tisti Adamov komentar povezan s slinčki, vendar je bila odločena, da bo temnolascu danes namenila karseda malo misli. Nekako je dvomila, da ga bo srečala na tovrstnem dogodku in nameravala se je še naprej slepiti, da je bil samo eden v vrsti svetovnih šovinističnih prascev. ''Čeprav se tudi arašidovo maslo in pokovka nahajata precej visoko na tem seznamu. In munchmallowsi. Ter seveda cupcakesi – sploh takšni z marcipanovimi dodatki na vrhu, božanski so,'' se je čutila dolžno pristaviti, pri čemer je po možnosti še zardela, ker je o hrani prav zares lahko razpredala vse do onemoglosti in dokler se sogovoru niso že pošteno cedile sline. Vsekakor pa je zardela ob njegovem komplimentu, ko je pokimala in zamomljala neroden odgovor: ''Hvala... enako.'' Skorajda bi naredila še kratek poklonček, noge so jo že zasrbele v pregibu kolena, a na srečo se ji je uspelo zadržati v zravnani drži. ''Ne vem, zadnjič sem se precej zabavala, morda bi morala tovrstno početje prakticirati pogosteje. Vsekakor dober način za spoznavanje moških – bolje kot visenje na internetnih zmenkarijah,'' se je namuznila in, brez da bi se ji kam mudilo, stopila ob njem proti vlaku, kamor se je večina že vkrcavala v naključno izbrane vagone. Končno ji je padlo na pamet, kaj je rekla. ''Seveda ne mislim... da je to zdaj zmenek ali karkoli podobnega. Poroč... ne hodim na zmenke,'' je s široko razprtimi očmi od ogorčenja nad samo sabo in razprtimi ustnicami hitela pojasnjevati. ''Oprosti,'' je zavzdihnila še opravičilo, njene komunikacijske sposobnosti so bile vedno bolj zakrnele iz dneva v dan. ''V redu. Rahlo razkurjena, ker se nekdo že nekaj dni ne oglaša na moje klice, ampak ne morem pomagati, če so nekateri ljudje pač idioti. Pa ti? Deluješ nekako, hm, srečno? Uuu, se gre za dekle?'' je hvaležno ugriznila v vabo za drugo temo, pri čemer ji je na misli spet nehote prišel Adam in je v naslednjem hipu že radovedno drezala v svojega novega znanca z osebnimi vprašanji. Res podobno uglajeni in lepo vzgojeni princesi.
evelyn navarro art gallery owner
Število prispevkov : 110 Reputation : 60 Join date : 06/10/2012
Naslov sporočila: Re: colton and rebecca Ned Nov 18, 2012 6:52 am
Zgroženo se je zazrl naravnost v njene oči in počasi zmajal z glavo v znak neodobravanja. »Nekaj let? Nezaslišano,« je dejal. »Dejansko niti ne moreš trditi kaj takšnega, če je nisi že tako dolgo jedla. Resno, kje pa si živela?« Odločno je odkimal. »Ne, vsekakor se bom v bližnji prihodnosti pojavil nekje s sladkorno peno zate. O ja,« se je namuznil in skomignil z rameni, kot da bi hotel reči, da tako ali tako nima izbire. Sladkorna pena je bila dejansko dokaj okusna in sam je bil vse preveč navajen na takšne ali drugačne dogodke v mestu, kjer je bila ta sladkarija vedno na voljo. »Preveč govoriš o tej temi, ker postajam lačen,« ni mogel ostati tiho, čeprav se obenem niti ni mogel znebiti širokega nasmeška na obrazu. Bila je prijetna oseba, vsekakor, in ta vtis je zdaj že postal dejstvo. Dvignil je pogled ob njenih besedah in vzel v roko svoji pištoli ter izvedel mali ples z njima. »Bam bam!« je rekel in zataknil pištoli nazaj za svoj pas ter si popravil klobuk. »Tvoj osebni kavboj ta večer,« se je na kratko predstavil in ji pomežiknil.
Z zanimanjem je opazoval njeno lovljenje glede opisovanja njunega srečanja, potem pa je skomignil z rameni. »Hej, ne skrbi. Ta ne-zmenek bo zabaven, čeprav upam, da me kljub celemu kupu možnih prostorov za zaklepanje ne boš kam strpala. Obljubiš?« si pač ni mogel pomagati, da je ne bi podražil, čeprav se je moral zatem zasmejati, obenem pa ni delal prevelike panike glede dejstva, ki mu pač ni ušlo – bila je poročena? Za tem se je očitno skrivala zgodba, ampak po pogledu v njenih očeh je sklepal, da ni bila pri razpoloženju za kaj takšnega. Se je pa čez njegov obraz zarisal širok nasmešek ob omembi dekleta, ko je istočasno navdušeno prikimal. »Ja,« je priznal, čeprav se je nato zalotil pri pretiranem navdušenju in se zbral. »Mislim, nekako. Zapleteno je, ampak kljub vsemu dobro kaže. In smešno, dejansko imaš prav,« je prikimal, nekoliko zamišljeno. »Prvič po dolgem času,« je začel stavek, potem pa ga na sredini prekinil zaradi tega, ker ni točno vedel, kako ubesediti svoje občutke in je veliko raje svojo pozornost namenil zapiranju vrat za njima, medtem ko je zamrmral »ja, ljudje znajo biti idioti,« v odgovor na njeno predhodno trditev.
rebecca westermark
Število prispevkov : 39 Reputation : 27 Join date : 22/10/2012 Kraj : charlotte, nc
Naslov sporočila: Re: colton and rebecca Tor Nov 20, 2012 6:27 am
''Na severu Evrope,'' je skomignila z rameni in nasmeškom, ko mu je čisto zares povedala resnico o svojih potepanjih po svetu. Ali bolje rečeno po Evropi, čeprav sta z Mikaelom nekaj časa preživela tudi daleč stran v Avstraliji, ker je imela neko obdobje obsedenosti s koalami in njihovimi nepopisljivo srčkanimi noski. ''Jedla sem bolj gurmanske jedi in ni bilo prostora za tovrstne ameriške sladkarije,'' je zamahnila z dlanjo, kot da je to nekaj najbolj logičnega. Takrat ji je tudi bilo, navadila se je na miniaturne porcije, četudi je potem ob večerih vase metala pico ali po njegovem obrazu pacala s sladko smetano in mu med ustnice polagala barvite M&M bonbončke. ''Oh, ubogi revček. Prepričana sem, da imajo kje na vlaku hrano – četudi bo imela ogabno ime, npr. žabji mrest ali zvarek podganjega repa,'' je najprej spregovorila z narejeno pomilovalnim glasom in ga potrepljala po ramenu, nato pa z dlanjo prekrila široko razprta usta ob njegovih besedah: ''Vau, nisem ugotovila, da si kavboj, oh joj!'' Seveda ji je bilo jasno, kaj predstavlja, že v trenutku kot ga je zagledala, a izgledalo je da nadvse uživa v igri s tistimi malimi umetnimi pištolicami, ki so na njeni koži sprožile val kurje polti in drheta, a oboje je spretno prekrila. ''Nič ne obljubim. Če ravno zagledam kakšno omaro... kdo ve, kam me bo peljal takratni navdih,'' se je namuznila in raje nadaljevala s šaljanjem kot pozornost namenjala pištolicam v njegovih rokah, ki jih je brezskrbno vrtel naokrog. Saj so bile prazne, umetne, nobenega razloga za paniko. ''Obljubim pa, da te bo koncu popotovanja spustim iz tiste luknje in boš lahko ponovno ugledal dnevno svetlobo,'' je še dodala in naredila nekaj korakov po njunem vagonu ter skušala odkriti, kje sta se znašla. ''Lepo. Deluješ kot nekdo, ki si zasluži nekaj dobrega. Kot je na primer ljubezen,'' je hitro nadaljevala, res vesela, da je v njegovem življenju obstajala neka posebna oseba – nedvomno je bilo to dekle srečnica. ''Vsi bi morali verjeti v ljubezen,'' je pametno prikimala in pogled raje osredotočila na ogromnega voščenega zombija, ki je strmel nazaj vanjo z umetnimi očmi. ''Strašljivo.''
