dasha & tiana [free wi-fi bar]

Gost

tagged: lovely tiana smitten 1

dasha je zaspano odgrnila zavese na edinem oknu v sobi, nato pa z zaspanimi očmi še enkrat preverila uro na svojem mobitelu. bilo je toplo oktobrsko ponedeljkovo jutro in večina ljudi je ob takšni uri že bila v službah, za njo pa je bila to le ena izmed mnogih priložnosti, ko je lahko bila vesela, da ima poklic, ki ne zahteva osemurnega delovnika. ponovna se je ulegla na udobno posteljo in nekaj minut razmišljala o tem, kaj bi tistega dne pravzaprav lahko počela. dan bi lahko izkoristila za to, da bi končno povedala nikolau resnico o - njegovem - otroku, lahko bi na primer začela s skicami za novo kolekcijo oblačil, a se je raje odločila, da se bo tudi danes odpravila v najbližji bar z brezplačnim internetom. v svojem novem - lastnem - stanovanju namreč še vedno ni uredila interneta in glede na njeno finančno stanje tudi ni kazalo na to, da bo kmalu lahko nehala hoditi po mestu in iskati kavarne ali bare z brezplačnim internetom. kakorkoli že, počasi je vstala, se sprehodila po razmetani sobi do omare, nato pa se odpravila do kopalnice in hkrati s poti brcala vse stvari, ki so ji bile na poti.
čeprav je bilo zunaj sončno in tudi temperature so bile za mesec oktober prav prijetne, je bilo njeno počutje pravo nasprotje le-teh in čeprav se je še tako trudila, da bi našla razlog za dobro voljo, ga ni in ni mogla najti. njeno v življenje je bilo v zadnjih mesecih vedno bolj zapleteno, težave so se kopičile, časa in volje, da bi jih reševala, pa ni našla. zadnje tedne je preživela na samem in se izogibala celo svoji družini, ker nenazadnje ni imela pojma, kako jim naj pove, da pričakuje otroka. čeprav so namreč na zunaj bili videti kot popolna družinica vam lahko povem, da so bili vse prej kot to. edina oseba, ki ji je dasha zares zaupala, je bila tiana, nje pa ni hotela razočarati z novico, da je noseča in ni niti popolnoma prepričana kdo je oče otroka. že od nekdaj je preveč razmišljala o malenkostih in se obremenjevala s popolnoma nepotrebnimi stvarmi in tudi tokrat je bilo tako - raje, kot bi se preprosto sestala z nikolaiem in mu povedala, da bo postal očka, je porabila slabo uro za izbiranje majice, ki je čimbolj zakrila njen vsak dan večji nosečniški trebušček, ki ga je, mimogrede, bilo vsak dan težje prikriti.

ko je bila ura okoli enajste dopoldne je bila končno urejena in pripravljena, da vstopi v javnost in se ponovno pretvarja, da je vse v najlepšem redu. izbrala je bar v katerem je bilo najmanj ljudi in je bila torej možnost, da sreča kogarkoli poznanega, toliko manjša. ampak ta njena teorija na žalost ni držala, saj je že po nekaj minutah, ko je komaj prižigala svoj star prenosni računalnik, zagledala svojo starejšo sestro tiano, ko je vstopala v bar. kaj za vraga pa ona počne tukaj? se je spraševala, čeprav je bila po drugi strani vesela da jo vidi, glede na to, da že nekaj tednov ni odpisovala njenim sporočilom ali odgovarjala njenim klicem. »tiana!« je zaklicala preko prostora proti sestri in pri tem pritegnila kar nekaj radovednih pogledov. ni bila prepričana, če bo razumela njeno vedenje v zadnjih tednih, ampak bila je še kako prepričana, da nekomu mora zaupati vse kar je tako dolgo držala za sebe in če je kdo prava oseba za to je to zagotovo tiana. »kaj pa ti počneš tukaj? sem mislila, da sem jaz edina, ki v ponedeljek dopoldne lenari...« nasmehnila se je, nato pa ji z glavo pomignila naj prisede.

Naslov sporočila: Re: dasha & tiana [free wi-fi bar] Čet Nov 01, 2012 11:15 pm

tagged is dashing sister dasha smitten 3

odprla je oči in pred njo se je počasi narisala popolna podoba njenega stropa in pogled preusmerjen proti uri na njeni nočni omarici ji je tudi podal jasno resnico o tem, da je prespala skoraj celotno jutro. oktobrski dnevi ji niso prizanašali, zaspana je bila bolj kot kadarkoli in samo živela je za tisti trenutek, ko se bo ovila v udobno odejo in pokukala ven samo, ko bo to res potrebno. obrnila se je na bok in eno roko spravila pod blazino in se še bolj udobno namestila, ker se ji preprosto ni ljubilo vstati in početi karkoli drugega, kar pa seveda bo morala. zazehala je in se obrnila nazaj na hrbet tako, da se je razširila čez celotno posteljo in dvignila roke v zrak, da se je pretegnila. počasi se je oprla na komolce in razgledala naokoli, pravzaprav se v njeni sobi ni spremenilo popolnoma ničesar. počasi je odrgnila odejo s sebe in se s prsti dotaknila hladnih tal potem pa se ovila v jopo, ki je bila obešena na stolu in stopila proti ostalem predelu stanovanja. bilo je tako prazno in osamljeno ter brez kakršne koli topline, kakor da bi jo nathanova smrt prevzela in vsrkala vase in je tako ostala le ta hladnost ne glede na to koliko stopinj je dejansko bilo. od smrti je minilo že toliko časa, vseeno pa se ni mogla prenehati oklepati preteklosti in počutila se je kakor, da izdaja moškega, ki ga ljubi s tem da spomin nanj, na njegove dotike in obraz počasi izginja izpred njenih oči in izpred njenih misli. v spanju si ga ne more priklicati v misli in ob pogledu na skupno sliko včasih vidi zgolj tujca. lenobno se je spravila v kopalnico in se z zaspanim pogledom spravila rahlo v red in, ko je mlačna voda dosegla njen obraz se je tudi pogled zbistril in prav tako njene misli. preoblekla se je v udobna, topla oblačila- spravila nase bež hlače, črno majico in dolgo jopo, ki ji je udobno padala ob telesu in na noge obula še nizke škornje z kljuke pa pograbila torbo in zmetala vanjo potrebne stvari, potem pa že izginila iz stanovanja. na poti po stopnicah si je še spravila trak na lase in ji od zadaj pogladila potem pa pozdravila nov oktobrski dan več. sledila je stalni poti kot vedno, ki naj bi jo pripeljala do kakšne kavarne. potrebna je bila kave in čakala jo je popoldanska izmena v knjigarni za kar je potrebovala še dodatno energijo. saj bi se bila še prej ustavila pri nolanu toda dejanske želje po pogovoru z njim danes ni imela in ga ni mogla venomer klicati, kakor da je edina oseba kateri dejansko pusti v svoje življenje- to pa je bila resnica katero je hotela nekako spregledati in si dati vedeti, da ne živi zadnjih nekaj let v obupnem stanju.

zavila je v precej osamljen bar in odrinila vrata v svojo smer. njen prihod je takoj pozdravilo veselo klicanje njenega imena in ob tem je le zmedeno iskala lastnika glasu dokler ni pred seboj zagledala svojo mlajšo sestro dasho. nista se videli že nekaj tednov, pravzaprav celotne družine ni videla že nekaj časa, toda bolje je bilo trpeti v tišini, kot prenašati zaskrbljene poglede staršev, ki bi bili hkrati polni kritike, da si je dovolila to storiti pri mladih letih in da ni bila rojena, da bi igrala ženo vojaka. saj tega sama ni hotela, prekleto čakala bi ga vedno, če le ne bi bilo tistega vprašanja ali se bo vrnil nazaj kot truplo ali ne in dočakala je dan, ko se je vrnil samo mrtev. » ni se mi ljubilo kuhat sami kave in sem prišla sem, « je dejala in se drobno nasmehnila potem pa prisedla in torbo posadila na drug stol. »sploh pa me kasneje čaka delo v knjigarni, « se je bila še dolžno pojasniti in s tem se je le naslonila nazaj in pogled uprla v svojo sestro. » hm, in kako si ? « je vprašala, čeprav dejansko ni vedela ali si sploh želi pogovora z njo ali ne. vsaj dokler je izognila njeno življenje si ga je v ostalem primeru bi vse skupaj bilo lahko brezupno in uničujoče.