Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 153 Reputation : 49 Join date : 25/10/2012
Naslov sporočila: blue bottle coffee, Pon Dec 17, 2012 6:46 am
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Pon Dec 24, 2012 9:41 am
tagged is the beautiful zara this post is 416 words long and i am listening to the knife for inspiration.
hotel je samo naročiti kavo z mlekom, saj se je imel namen nenapovedano oglasiti pri kolegih iz benda, ki so bili prepričani, da se še dolgo ne bo vrnil med žive. pa se vendarle je, prej, kot je bilo pričakovano; kratek oddih in predvsem to, da je bil končno na jasnem s poppy - to je bilo vse, kar je potreboval. ko se je vrnil v new york pred manj kot štiriindvajsetimi urami, se je počutil, kot da ga nikdar ni zapustil; tiste uličice, po katerih je za nekaj mesecev redno hodil, so se mu tako zasidrale v spomin, da je z največjim veseljem znova zakorakal po njih. tako je torej tudi pristal v kafiču, kamor je za tisti svoj čas redno zahajal. že je hotel glasno pozdraviti natakarja za točilnim pultom - ime mu je bilo greg in vedno je rad poklepetal, ko je natakal kavo - ko je pri blagajni zagledal njo. očitno je bila tukaj z istim namenom kot on, samo skočila je na kratko kavico, preden se loti večernih načrtov; in vendarle je za trenutek ali dva obstal kot vkopan. kar težko je bilo verjeti, da je bila to zares ona. nazadnje sta se videla v mayberryju po precej burni noči, ki se je končala s toliko bolj nenavadnim jutrom. od takrat je moral miniti kak mesec, v katerem sploh nista govorila; zdaj je bila nenadoma tukaj, gregu je izročala bankovec, ki je očitno pokril njeno pijačo in se zadržano smehljala in bila je prav takšna, kakršne se je spominjal. samo za trenutek je pretehtaval, ali ne bi bilo morda bolje, če se obrne na petah in svojo kavo kupi v drugem kafiču.. ko je ujela njegov pogled. takrat je bilo vsega konec, izbire tako ali tako ni imel. grobo se je odkašljal in se precej nesamozavestno odpravil naprej, upajoč, da ga ne sovraži ali kaj podobnega. od njunega zadnjega srečanja je namreč odnesel marsikaj, samo pojasnil ne. "zara," je nežno spregovoril njeno ime, ko je bil dovolj blizu, nato pa proti točaju poslal kratek pogled, ki je bil daleč od takšnega, kakršnega bi si greg po vseh pravilih zaslužil. "kako.. nepričakovano," se je namuznil, a ostajal na nivoju previdnosti. ničesar ni hotel narobe reči ali storiti, da je ne bi razjezil ali užalil. "si se odločila, da novoletne počitnice preživiš tukaj?" je zvedavo povzdignil obrvi, ob čemer se je obrnil nazaj h gregu in mu izkazal samo toliko pozornosti, kolikor je je bilo potrebne za osnovno naročilo. "kavo z mlekom, za zraven."
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Pon Dec 24, 2012 11:30 pm
jimmy
seveda je njen odhod v večje, tujo mesto doma pospremilo glasno protestiranje in polaganje neštetih dejstev na dlani o tem zakaj ni varno, da je v new yorku sama. mogoče so imeli prav, toda zaradi svoje trapaste bolezni že tako ni mogla normalno živeti in se je vsem zdela zmešana in, če bi enako mislil celoten new york bi ji bilo toliko bolj vseeno. doma preprosto ni imela nič za početi in želela si je majhne izkušnje, malo časa zase in preživeti vso to praznično neumnost sama v svojem svetu. navsezadnje se je lahko še vedno oklepala želje in novoletne zaobljube, da bo naslednje leto drugačno za njo in tisočkrat boljše. zavila je proti kavarnici v želji, da se malce pogreje na toplem in opazuje ljudi z malo bolj mirnega kotička. z rok je potegnila svoje rokavice in jih pospravila v svojo torbico, ki je bila ovita okoli njenega telesa medtem, ko se je ovijala v svoj topel plašč in ji je na glavi počivala prijetna kapa s cofkom v sredini. naročila je pri očarljivem natakarju in z roko ponovno segla proti svoji torbici in iz nje potegnila svojo denarnico, ter v rokah imela že pripravljen bankovec, da bi plačala. fant pred njo je očitno bil eden izmed tistih veselih, komunikativnih fantov, ki so v vsaki stranki našli potencial za kakšno kramljanje in ni si mogla kaj, da ob kakšnih njegovih pripombah ni narisala na obraz nasmešek. njena kava pa je bila kmalu pripravljena in segla je po njej in takoj, ko se je čisto rahlo obrnila, da bi si poiskala prostor v kavarnici je njen pogled nekje ob strani opazil njega- jimmy. koliko je dejansko minilo ? zagotovo je bil dober mesec, ko je sploh slišala zanj, ko se je mu je predala in ga ob jutru presenetila . v samo sekundi ni bila več privlačna pijana gospodična katero je pobral v baru, ampak norica s katero je spal. » jimmy, « je zamrmrala nazaj in se trudila ohraniti nek normalen glas, čeprav ji nekako vse skupaj ni bilo prijetno in bi najraje samo pobegnila stran od njega in dane situacije. » popolnoma nepričakovano, «se je morala strinjati z njim in rahlo prikimati, kajti dejansko ga ni pričakovala ne tukaj in ne sedaj. » bolje tu kot pa doma. « rahlo je odkimala z rameni in pogled še dodatno dvignila proti njemu, ter počakala da je naročil. » in ti ? «
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Pon Dec 24, 2012 11:47 pm
tagged is the beautiful zara this post is 322 words long and i am listening to robbie williams for inspiration.
bilo mu je nadvse jasno, da je temnolaski ob njem neprijetno, in vendar je njen precej umirjen odnos, ki je kazal na to, da mu ni ničesar zamerila, na njegov obraz priklical nasmešek. oh, prav zares jo je bilo lepo videti, pa čeprav je njuna preteklost kot duh bdela nad njima in grozila, da bo zdaj, zdaj, spet počila nadnju. nasmejal se je, ko mu je rekla, da ji je v new yorku bolj všeč, kot doma, in preprosto skomignil je z rameni. "ah, ja, tudi jaz ostajam tu do novega leta," je prikimal in se zadovoljno nasmehnil. spraševal se je sicer, če jo njegova prisotnost moti, in vendarle - ah, in vendarle ni bil pripravljen odkorakati. "mislil sem ostati v mayberryju, pa so vsi moji potegnili črte na najrazličnejše destinacije sveta," je nadaljeval, zavedajoč se, da bo zavoljo same situacije najbolje, da preprosto pelje pogovor dalje - in z malo sreče nenadoma vse skupaj ne bo več tako neprijetno, kot je bilo v izhodišču. "potem sem se odločil, da bo najbrž najbolje, da novo leto preživim z bendom. sicer še ne vedo, da sem tukaj.." postajalo mu je jasno, da blebeta, zaradi česar se je počasi ustavil in se blago nasmehnil. zara je bila.. oh, bila je prav enako lepa, kot jo je videl v tisti pijani noči. prav toliko neverjetna. kaj mu je bilo mar, če je nekoliko znorela; se mar ni zgodilo to vsakemu na toliko časa? bila je preprosto, ah, prekleto, bila mu je všeč. "oprosti," je zmajal z glavo, da bi prikril neprijetnost, ki se mu je kot rdečica plazila na obraz. "blebetam," je še dodatno pojasnil, kar je bilo menda že tako ali tako jasno. za trenutek ali dva sta obstala v tišini, nato pa je zbral tisti zadnji pogum, ki ga je še premogel, da se je pozanimal: "poslušaj, zara.. imaš morda zdajle kaj časa? mislim.. če nimaš boljših opravkov, lahko vsaj tole kavico skupaj popijeva."
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Tor Dec 25, 2012 5:43 am
jimmy
življenje je bilo dejansko nepredvidljivo, kajti ponovnega srečanja z njim ni pričakovala oziroma ga vsaj ni pričakovala tu v new yorku. mogoče je podobno situacijo pričakovala doma v domačem mayberryju, vendar definitivno ne tukaj sredi čisto navadne kavarnice v velikem mestu. problem pa sploh ni bil v tem, da že na začetku večera ne bi bila trdno seznanjena z dejstvom, da bo njuna noč postala kakšna stalnica med njima ali pa da se bosta v vsej tej norosti zaljubila. problem je bil v jutru, katerega ni pričakovala v takšnem razpletu ampak bolj mirnem, ko bi samo v tišini in nerodnimi nasmeški pobirala oblačila s tal in ga nato še enkrat pogledala predno bi izginila iz obličja hotelske sobe. » slišala sem, da je novo leto tu čarobno, « se je bila dolžno komentirati s sicer tišjem tonom, da je skorajda vse le prisiljeno mrmrala in premlevala v glavi kako naj opravi z dano situacijo najbolje. zamerila mu ni, ni mu imela kaj, samo ni vedela kako naj ravna z njim sedaj, ko dobro ve kako zmešana je v resnici. oklepala se je svojega lončka s kavo, kakor da bi ji prav ta lonček dal neko moč in spremenil dogajanje v njej. vendar resnica je bila, da ji lonček kave ne bo pregnal bolezni. nekaj njegovih besed je na srečo ujela, čeprav je rahlo odplavala iz dane situacije s svojimi misli in se ob njegovem opravičilu samo ljubko nasmehnila. » verjemi sem zadnja, ki bi ti lahko okoli tega kaj zamerila.« sama je tako ali tako večino časa govorila neumnosti in svojo živčnost ali pa nerodnost in sramežljivost prekinila z blebetanjem v tri dni brez repa in glave. nad njiju pa se je naposled spustila tišina za trenutek in ob tem je zbegano pogledala ponovno proti svojem lončku kave in se počutila še toliko bolj trpasto. » že tako ali tako sem imela v planu, da se malce skrijem v kot z lončkom kave. družba bi znala priti prav, « čeprav je njen plan bil bolj podoben posedanju osamljena v kotičku kavarnice, zavrniti pa ga ni mogla. » mislim, da ti lahko obljubim, da bom opravila brez dodatnih zmešanih napadov, ki bi lahko sledili, « je bleknila in se ob tem opravičujoče nasmehnila, ko je naposled spravila lonček tudi proti svojim ustnicam in naredila nekaj omamnih požirkov. » zdaj pa jaz blebetam, « ter čisto narahlo stresla z glavo, ko je gledala proti njemu.
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Tor Dec 25, 2012 6:34 am
tagged is the beautiful zara this post is 347 words long and i am listening to michael buble for inspiration.
nasmehnil se ji je, ko je takole zasanjano zamrmrala o tem, kakšno novo leto pričakuje. sam ga je tukaj preživel samo enkrat, in tega se je precej slabo spomnil, saj ga je preživel pod tolikšnim alkoholnim vplivom, da je bilo izbrisanega več kot pol njegovega spomina. precej slabo, da, a vendar je imel new york v spominu kot enega najboljših partyjev vseh časov. vsekakor. "vsekakor bo pestro," se ji je nasmejal in svoje muzanje objasnil z besedami: "zabave so čisto nore in v tej gneči ljudi se lahko zlahka počutiš kot.. mehurček v morju. sijajno je." bil je tako iskren, ko je govoril z njo, zdelo se mu je, da je prav zares govoril iz srca. všeč mu je bilo - to, kako je klepetal z njo in kako se je zdelo, da je vse - preprosto veliko enostavneje, kot je bilo. všeč mu je bila, ko se je še sama takole hahljala s sramežljivim nasmeškom na obrazu in zdelo se je, da čuti enako. precej mogoče je bilo, da si je delal blazne utvare - in vendar morda ni bilo tako. morda, samo morda, se je tudi ona v njegovi družbi počutila sijajno. "sijajno!" je vzkliknil in nasmeh se je znova razpotegnil po celotnem njegovem obrazu; odlično, torej si bo vendarle lahko znova privoščil nekaj minutk z njo, nekaj njenega interierja bo lahko znova spoznal, neke kosce nje, ki si jih je znal samo predstavljati. čutil je, da ji je postalo neprijetno, ko je bleknila naslednje besede in jih skušala opravičiti z njegovim lastnim izgovorom. odkimal je in se prizanesljivo nasmehnil, nato pa pokimal gregu, ki mu je izročil plastično skodelico s kavo in mu izročil bankovec, nato pa se, ne da bi čakal na vračilo, zasukal na petah in pomignil zari, naj se mu pridruži na poti proti eni izmed mizic ob oknu. "zares te je lepo videti," je zamrmral, ko sta se počasi sprehajala proti mizi in ko sta se ustavila, je svojo kavo odložil na leseno površino, z očmi pa se je ustavil na njenih. "hotel sem.. no, nisem hotel, da bi mi karkoli zamerila."
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Čet Dec 27, 2012 4:03 am
jimmy
seveda je pa o novem letu drugje lahko poslušala s strani drugih. večino jih je tako ali tako sedaj preživela kar lepo v zavetju doma ali pa še v času, ko je živela v franciji nekje zunaj na majhnih novoletnih koncertih, ki nikoli niso bili preveč popolni samih sebe. sedaj pa je bila sredi new yorka in samo še malo jo je ločilo od dolge noči. koliko jo bo dejansko preživela v pravljičnem mestu ni mogla točno določiti. že kar nekaj časa ni bila pripravljena na dolgo ponočevanje in, če je k temu še dodala utesnjenost množice v kateri bi se ona izgubila ali prej znorela je lahko pričakovala, da bo slej kot prej odšla v hotel in ob gledanju televizije sama s seboj nazdravila na boljše leto in na novo upanje. » vsekakor se sliši bolje kot poležavanje doma in gledanje božičnih filmov, čeprav zna biti to zabavno dokler imaš družbo, « je komentirala in se ljubko nasmehnila, čeprav je delovala precej neodločno s svojimi besedami in tudi je bila. nekako se je samo v trenutku odločila za new york, ko je še prej en teden vztrajno trdila, da bo ostala raje kar lepo doma, če že ne bo imela connorja s seboj, da bi jo spremljal kot njen zdravnik. njeno pozornost pa je pridobil kmalu spet, ko je veselo zaklical in se je njegov glas razpršil po prostoru in ni si mogla kaj, da ne bi radovedno priprla pogleda v njegovo smer ob takšni količini navdušenja ob njeni privolitvi na krajši klepet. ni bilo krivo to, da bi imela slabo mnenje o njemu samo nekako je dvomila, da bi še vedno hotel imeti karkoli z njo. če že ga ni motilo to, da se ji je popolnoma zmešalo ji je pa bodlo v nos dejstvo, da je samo sebe videla kot neko trofejo za eno noč in mogoče je bila res malce preveč stereotipna v zvezi z njegovim bendom in stilom življenja vsaj kar se deklet tiče. pridružila se mu je na poti, ko se je varno oklepala svojega lončka… »enako, « se je zapisalo na njenih ustnicah, ko je tudi sama odložila svojo kavo poleg njegove. » smešno, « je dejala na njegove besede in se povzpela na enega izmed stolčkov poleg njiju. » mislila sem, da ti zameriš meni. oziroma ne ravno zameriš samo…« je poskušala pojasniti svoje občutke, čeprav ji to ni teklo najbolje. » hočem reči, da če bi se jaz prebudila ob osebi, ki bi se ji ob jutru zmešalo tako kot se je meni je najbrž ne bi želela videti nikoli več.«
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Sre Jan 02, 2013 1:48 am
tagged is the beautiful zara
"brez dvoma," ji je resnobno pritrdil. "prisežem, če doživim še en božič, ob katerem se na vseh kanalih vrti love actually.." nekoliko se je zasmejal; prav zares, ni še doživel božiča brez tega sranja in njegova družina je vedno vztrajala pri tem, da je to film, ki se ga za božič preprosto mora gledati. "saj ni slab," je rahlo skomignil z rameni, nato pa nadaljeval: "samo.. vsak božič? prav zares?" znova je skomignil, zavedajoč se, da ponovno govori nesmisle in da bi bilo kar najbolje, da nekoliko utihne in blebetanje prepusti njej. bil je kot kakšna neumna najstnica, ki kar ni in ni znala utihniti pred svojo veliko ljubeznijo življenja. čeprav zara to ni bila. tako zatrdno je bil prepričan, da je poppy njegova alfa in omega, da ni mogel videti tega, kar je bilo naravnost pred njim. zaro bi lahko ljubil; namesto tega je do nje gojil neko rahlo zatrapanost, ki ji ni dovolil, da bi prerasla v kaj večjega. zakaj, tega zaenkrat ni razumel, a tako je preprosto bilo. nekaj ga je vleklo k njej kot magnet, in vendar je vsakič, ko je bil preblizu, znova stopil korak nazaj. da, poppy ga je zaznamovala za življenje. rahlo se je namuznil ob njenih besedah in jo pogledal s tistim pogledom, ki je jasno pričal o tem, da jo še želi videti. večkrat, če bo to le mogoče. "ne," je počasi zmajal z glavo in se resnobno nasmehnil, zavedajoč se, da bodo njegove naslednje besede celotni povezavi med njima zadale neizbrisen pečat. pa jih vendarle ni imel namena zadržati zase; morala je vedeti, ker se mu je zdelo, da zares ne razume, kako izjemna je. "ne," je ponovil. "če bi se vsako jutro zbudil k takšnemu odzivu, bi bil vsak večer znova in znova vreden. pojma nimaš, kako izjemna si." nežno se je nasmehnil, nato pa pogled umaknil k skodelici kave, ki jo je nesel k ustom. bilo ga je nekoliko sram, navsezadnje je šlo za precejšnje priznanje - in vendar se je po drugi strani počutil izjemno olajšano.
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Sob Jan 05, 2013 4:39 am
jimmy
počasi se je sproščala, čeprav je majhne korake vseeno obdržala na razdalji med njo in njim, ter se bežno nasmehnila njegovim besedam namenjenim božiču. navsezadnje so se filmi ponavljali kakor pa je sama spremljala sceno se tudi novi niso pojavljali. sama bi celo nekako spregledala božično vzdušje, če ne bi premaknila na kakšen čisto običajen program in zazrla na zaslonu sam doma in podobne božične filme.» no, kaj drugega pa bodo vrteli ? « je odgovorila z vnovičnem vprašanjem in skomignila z rameni. » sploh pa to so klasike in ne glede na naše tarnanje se vsi po tihem veselimo naših najljubših božičnih filmov. čeprav sama veliko raje prisegam na grincha ne pa na love actually, « se je pridružila v smehu, da so se ji v licih naredile manjše jamice. sedaj res ni videla kako naj gleda na njega po tem kar je bilo. po eni strani jo je bilo sram in po drugi je v njej vladalo neko veselje, da je bil tu in seveda ni mogla spregledati niti tega da so ji od časa do časa misli nehote ušle na njuno skupno noč in je venomer potem živčno popravljala pramen las in se vračala nazaj v realnost, kjer je pred njim bila videti kot navadna tepka. realno gledano pa res da ni bil edini, ki bi jo mogoče videl tako, glede na to kako se je včasih znala obnašati in blebetati v neznano kot tudi sedaj, ko je bila ob njemu v new yorku – zanjo velikem in neznanem mestu. » ne ? « se je nenadoma odzvala in radovedno, debelo pogledala proti njemu in ob njegovih naslednjih besedah takoj reagirala s tem, da je sklonila pogled in ga umaknila stran od njega. » ni ti potrebno tega govoriti, da bi se počutila bolje ali pa karkoli podobnega, « je zamrmrala in srknila požirek kave iz lončka, ki se ga je tako trdno oprijemala. » sploh pa so stvari, ki jih ne razumeš, « je začela in naredila kratek premor predno je nadaljevala, ravno toliko da je dobila njegovo pozornost : » to je moja bolezen in nikoli ne veš kdaj bi me lahko navadna malenkost zmotila. « navsezadnje je bila tudi možnost, da ne bi tako reagirala, ampak bi se samo stisnila k njemu in kasneje odšla domov. » in nisem ravno izjemna prej samo zaznamovana s svojo boleznijo, ki me loči od povprečja deklet v tvojem življenju, « ter spet srknila požirek.
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Pon Jan 07, 2013 7:25 am
tagged is the beautiful zara
"aja? o bog, prisežem da grincha nisem videl že od malih nog," se je namuznil ob misli na zeleno pošast v božičkovi opravi, na katero je imel le bežen otroški spomin. med tem je love actually znal na pamet in priznati si je moral, da je božič pred prejšnjim v nekem trenutku osebne nestabilnosti in depresivne osamljenosti potočil solzico. eno samo, skrito za štirimi stenami najemniške sobe v los angelesu. o bog, tisti čas je bil zanj precej težek in še kako srečen je bil, da se je izvlekel iz njega živ in zdrav. "seveda ne," ji je mehko odvrnil ob njenem začudenem vprašanju. kaj pa je pričakovala? ali je res oddajal signale slabega človeka? navsezadnje je bil čisto okej fant, ki je - z izjemno slave, ki jo je užival - brez problema padel v kategorijo vsakdanjega tipa, ki ga srečaš na cesti. imel je srečo, nič manj, nič več, samo zato je pristal med zvezdami. zmajal je z glavo, ko je zahtevala, da stvari ne trdi samo iz pokroviteljskosti. "saj ne," je dejal in ob tem poskušal znova ujeti njen pogled, ki se mu je v sramežljivosti izmikal. ob njeni nadaljnji razlagi je nekoliko postal z nagubanim čelom, dokler mu končno ni postalo jasno, da prav zares nima dovolj podatkov, da bi iz vsega skupaj izluščil smiselno zgodbo. "kako to misliš?" je mehko vprašal in ji dal vedeti, da nima namena siliti vanjo, vseeno pa si želi izvedeti, kaj se pravzaprav sploh dogaja. "ne razumem.. ne razumem o čem govoriš." počutil se je nekoliko neprijetno, ko je omenila 'povprečje deklet v njegovem življenju'. v tistem trenutku je vse skupaj izzvenelo, kot da je najhujši casanova in kot da mu je ona nepričakovano in neželeno podlegla. ni si želel, da bi bila situacija takšna, sploh pa si ni želel, da bi bilo zari za karkoli žal. noč, ki jo je preživel z njo, je bila izjemna; in prav vse bi dal, da bi si zaslužil samo še eno takšno.
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Čet Jan 10, 2013 7:28 am
jimmy
» resno ne ?« je začudeno pogledala proti njemu in debelo pogledala z razširjenimi očmi. nekako je pričakovala, da so vsi veselo sedli za kavč, ko so videli napovednik da bo v petek zvečer grinch in uživali v božičnem vzdušju medtem, ko se je več kot očitno motila in je jimmy bil eden takih, ki je svoje petke veliko raje preživel na kakšen drugačen način- veliko bolj produktiven. » saj bi ti predlagala, da bi si ga skupaj ogledala in popravila to grozoto, ki se ti je zgodila…vendar bi se nekako počutila veliko preveč vsiljivo, « so sledile njene besede in sramežljiv pogled proti tlom, kjer je tudi za trenutek obstala s pogledom, nato pa ga pogumno dvignila nazaj proti njegovi postavi in njegovim očem, da je lahki mela tisti vljuden in normalen kontakt z njim. » priporočam pa ti ga. veliko boljši je kot love actually, «je še mehko dodala in se mu rahlo, sramežljivo nasmehnila. preprosto je bilo nekaj na njemu in na njunem odnosu, če sta ga lahko sploh stkala v tako zelo majhnem času, da jo je potisnilo v kot in naredilo trikrat bolj nerodno in trapasto. hkrati pa jo je na drugi strani obdajalo z neko pozitivno, veselo in zabavno energijo, ki je včasih postajala tudi drzna kot tistega njunega prvega skupnega večera, čeprav je v večini krivec bil alkohol. zato je mogoče na njegove krate odgovore samo zmedeno dodajala kup nekega nakladanja in mu skušala pojasniti, da ji res ne bo hudega, če je preprosto boleče iskren z njo- toda ta resnica očitno ni bila boleča, ampak prijetna in to ji je za trenutek narisalo zmeden nasmešek na njene ustnice. » tisti moj napad takrat zjutraj…« je začela preprosto, ker si je želela biti odkrita z njim in, ker je mogoče vseeno želela izpasti nekako normalno pred njim in ne kot neka zmešana deklina iz francije s katero je spal ob jutru pa dobival jezne besede na svoj račun. » tisti napad je bil posledica moje bolezni, ki je sicer psihološke narave in za mnoge še vedno nerazumljiva. ne vem ali sem se rodila s paničnimi napadi ali je to nekako prišlo do mene tekom življenja. sprva je bilo še sprejemljivo potem pa so se nekako stopnjevali in včasih ponoči ne morem niti spati, ker mi moje bitje srca to niti ne dopušča in se prebudim v nek svoj svet, kjer so zlobne pošasti, ki mi hočejo škodovati. « dobro ji je delo tako na široko in dolgo govoriti o tem s kom drugim kot samo z connorjem. » včasih pa je res nedolžno in me moti samo prenatrpana gneča na tržnici in se umaknem. tistega jutra me je zmotilo to, da nisem takoj jasno prepoznala tvojega obraza in nekako me je to popolnoma prestrašilo, « je še zaključila in opravičujoče pogledala proti njemu, da je znorela.
gael mckinnely waiter
Število prispevkov : 86 Reputation : 47 Join date : 07/11/2012 Kraj : port charles, la, us
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Pet Jan 11, 2013 1:11 am
tagged is the beautiful zara
"kaj? ne! zakaj?" je vzkliknil v celo nekoliko razočaranem tonu, a vseeno je ohranil šaljivo noto. "takole bova: če me boš po tem še kdaj hotela videti, se bova zmenila za večer z grinchem. in.. galoni popkorna," se je namuznil, precej zadovoljen s svojim načrtom. vedel je sicer, da obstaja veliko možnosti, da ga zara preprosto ne bo več hotela v svoji bližini, a zdelo se mu je, da sta že s tem kratkim pogovorom nekoliko popravila situacijo med njima. nasmehnil se ji je, ko mu je povedala, da je grinch veliko boljši od love actually. ni bil pretiran pristaš božičnih filmov, a če bi zara hotela, bi jih z veseljem gledal z njo. in če se je že takole posredno ponudila, je z veseljem pritrdil njenemu povabilu; pa bosta pač videla, če bo kaj iz tega. svojo skodelico je divgnil k ustom in naredil požirek kave, s pogledom pa se ni odmaknil od njenih oči. nekaj je bilo v teh očeh, nekaj ga je vleklo vanje, pa še sam ni vedel, kaj bi to lahko bilo. morda je bilo krivo to, da je bila preprosto tako zelo drugačna; očitno se je nagibal k dekletom, ki so travmatizirale za najrazličnejšimi boleznimi. od kod je to izviralo, je lahko samo ugibal. "oh.. oh," je bilo vse, kar je uspel izdihniti ob njeni izjavi, ki ga je kakopak popolnoma šokirala. o njenem odzivu si ni želel misliti kaj veliko, ga je pa tekom časa preprosto pripisal dejstvu, da se je po pijani noči sramovala razuzdane romance in je hotela čimprej, po najlažji poti, preprosto pobegniti iz kraja zločina. kdo bi ji lahko zameril, kajne? navsezadnje so to ženske delale še prepogosto, čeprav se je njemu to zgodilo bolj po redko. verjetno zato, ker so si želele tistih pet minut slave, ki jim jih je namenil. "jaz, hm, zara.." je znova zamomljal, ob čemer je iskal besede, s katerimi bi lahko pomiril sebe in njo. no ja, bolj sebe kot njo, zara je bila ob svojem razlaganju mrtvo mirna. "oprosti," je namrščeno zmajal z glavo, ko mu je končno prišla z jezika beseda, ki jo je iskal. "jaz - če bi vedel, bi.." kaj bi? sploh si ni znal predstavljati, kako bi se situacija odvila, če bi mu bila prej povedala. o bog, kakšna zmešnjava!
zara delacour
Število prispevkov : 56 Reputation : 34 Join date : 30/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: blue bottle coffee, Sob Jan 12, 2013 12:34 am
jimmy
nasmehnila se je ob njegovi reakciji, ki je sledila ob njenem povabilu, ki ga je izrekla trenutek nazaj, oziroma je bil bolj kot ne predlog, ki pa bi se lahko spremenil v resno povabilo. saj ga navsezadnje ni sovražila in ga videla v grdi luči ker je ona sama znorela in naredila jutro veliko bolj kaotično kot bi moralo biti. veliko premalo ga je poznala, da bi si zares lahko ustvarila mnenje, ki ne bi temeljilo le na količini popitega alkohola in noči, katera se sicer ne bi zgodila v drugih okoliščinah. v podobne bare sama definitivno ni lezla ampak je vedno bila v družbi s katero je tudi ostala kolikor je bilo pač dovolj za njih in za njo. gledanje filma pa bi definitivno pomenilo da bi ga spoznala drugače kot ga je takrat in predvidevala je lahko da bi šla skozi tudi brez njene norosti, ki je zadnje čase bila zelo redka in ji je že vlivalo upanje da bo vsega kmalu konec in da je zaznamovana za trenutek. toda, če je gledala z zdravniškega vidika se je lahko jasno sprijaznila s tem, da njene more nikoli ne bo konec ampak se lahko samo izboljša ali poslabša. v tem primeru pa je veliko raje imela prvo možnost. počutila se je dobro, ko je iz sebe spravila svojo večno skrivnost, ter s tem mogoče prav njun odnos če je temu lahko tako rekla, postavila na neko novo točko ali pa ga premaknila korak naprej v prihodnost. videl jo je v krhkem trenutku in še vedno je bil tukaj poleg nje in se odzival na njene besede primerno in primerno, da se je na njene ustnice pojavil nasmešek, ki mu je razkrival njen mir in spokoj. » jimmy…« je mehko dejala in segla proti njegovi roki in jo nežno stisnila, čeprav je njena dlan bila tako zelo drobna proti njegovi in nadaljevala : » nisi ti ničesar kriv in se ti ni potrebno opravičevati. « krivda niti ni bila dejansko na njej ampak v njenem zdravstvenem stanju in niti sama ni mogla imeti kontrole nad tem. » kaj bi ? ne bi spal z mano, bi odkorakal stran ali bi preprosto preslišal kaj sem ti rekla ? « so se iz nje vsula vprašanja, ko je umaknila roko in segla po lončku kave medtem ko je gledala v njegovo smer in nestrpno pričakovala kaj bo sledilo sedaj.
