Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: matteo and sarina Tor Nov 06, 2012 7:28 pm
laureen allen
Število prispevkov : 62 Reputation : 23 Join date : 12/10/2012 Kraj : mayberry, nc, us
Naslov sporočila: Re: matteo and sarina Ned Nov 11, 2012 4:27 am
tagged is the beautiful sarina this post is 318 words long and i am listening to nouvelle vague for inspiration. matteo looks something like this, since he's portraying an italian mobster.
imel je nenavadno srečo, da je ob vstopu na vlak nemudoma pristal na vagonu s šankom, hektolitri sijajnih pijač, dobro glasbo in predvsem pomanjkanjem grozljivih presenečenj, ki so bila nastavljena po celem vlaku. vsako leto je bil namreč šank nekje drugje; najhuje je bilo predlani, ko je na taisti vožnji vstopil v prvi vagon in preživel celo hišo groze, dokler ni končno prišel do vagona s pijačo, ki je bil čisto na koncu. zdaj se je zatrdno odločil, da bo večer pač preživel tu; udobno se je namestil za eno izmed majhnih lesenih mizic in svoj sako ter tipični mafijski klobuček odložil na usnjeno izoblikovano sedišče zraven sebe. pričakoval je svoje sestre in brata; kolikor je vedel, so bili tako ali tako vsi tukaj in ni bilo mogoče dvomiti, da bo pijana družina lombardijevih slej ali prej zasedla celoten vagon, vso pijačo in vso zabavo. znal si je predstavljati, kako bodo na poti nazaj vsi alkoholizirani kričali drug čez drugega in se smejali, kot da so nekoliko premaknjeni. očitno pa zaenkrat članov njegove družine še ni bilo tukaj; vagon je bil skorajda prazen z izjemo točaja, ki je bil opravljen s smešno umetno krvjo, ki naj bi mu tekla iz oči, kamor je imel vtaknjene črne leče, in starejšega para, ki naj bi predstavljala.. ah, kdosigavedi kaj natančno naj bi bila. zdolgočaseno je gledal v svoj prazni kozarec kentuckyskega viskija, bourbona, ki ga je po vzoru pravih ameriških mafijašev danes seveda.. moral piti. dvignil je roko, da bi pri natakarju naročil nov viski, ob tem pa so se avtomatska vrata za njim odprla. ozrl se je preko ramena, tam pa zagledal zorrovo spremljevalko. sarino. videl je, da je tudi ona opazila njega in v trenutku je bil na nogah, s čimer ji je tudi nekoliko zaprl pot, na katero je bila očitno namenjena. "sarina, jaz.. prisežem, zadnjič.." jezik se mu je zatikal, čeprav je vedel, kaj mora reči. "oprosti mi."
hope parker model
Število prispevkov : 23 Reputation : 6 Join date : 07/10/2012
Naslov sporočila: Re: matteo and sarina Ned Nov 11, 2012 10:47 pm
koliko je imela tokrat opletov okoli svojega kostuma, je dvomila, da ga bo imela še bilo kdaj drugič. že dovolj je bilo to, da se je v bistvu spravila na celoten dogodek, vendar kakorkoli je bilo- ni nameravala prepustiti veselja večini prebivalcev mayberryja, ki so tako vztrajno kazali s prstom nanjo, kaj je naredila. prekleto da ne, tega ni nameravala pustiti. v bistvu je raje videla, da delajo to ter da se njim nasmeje v odgovor, saj celotne zgodbe tako ali tako niso vedeli, kakor pa da bi se v bistvu skrivala pred ljudmi. nikakor, sama si te možnosti niti v mislih ni imela namen prikazati. ko je prispela do zadnjega vagona, je morala privzdigniti obleko, da ob vsem skupaj ni padla. pravzaprav sploh ni vedela, kaj točno naj obleče- tisto tipično obleko elene, zorrotove spremljevalke ali tisto zadevo z masko ter ostalim, vendar na koncu, ko je že skoraj obupala, se je odločila za zadevo z masko- navsezadnje, skoraj prepričana je bila, da bo vsaka druga, ki se bo odločila za eleno, imela obleko- in ona definitivno ni imela želje biti enaka vsem ostalim.
tako je previdno stopila na prvo stopničko, nato pa na vagon. pa saj niti ni vedela, zakaj točno se je odločila za zadnjega, vendar iskreno v tem trenutku nekako ni imela volje hoditi med kakšnimi pokopališči, zombiji, okostnjaki ter podobnimi zadevami. na kratko- čeprav je bila noč čarovnic ter je bilo strašenje povsem tipično za ta čas, vendar danes nekako ni imela volje za to, vsaj ne še. v tem trenutku je želela samo kakšen kozarec alkohola preveč, dobro družbo in potem niti ni imela dvoma, da se ne bo spravila kam drugam, raziskovati kaj se dogaja. vendar takoj na začetku še definitivno ne. tako je vstopila v vagon, spustila obleko ter se že hotela odpraviti proti natakarju, da naroči neko alkoholno pijačo, ko ji je pot prekrižal še kako znan temnolasec. narahlo je zavzdihnila, ne vedoč, kako točno naj se obnaša do njega- vedela je, da ga je zadnjič po krivem obdolžila in za to ji je bilo preprosto iskreno žal. »v redu je, matteo« je zamrmrala. »tudi meni je žal, ne bi te smela kar napasti in… vse skupaj,« je dodala ter skomignila z rameni, nato pa se ji je na obraz zarisal nasmešek. »vendar danes ne bova o tem, ja? daj, vzemi nama pijačo, greva si zameglit um in potem… in potem, če me boš hotel še prenašati, greva naokrog.«
laureen allen
Število prispevkov : 62 Reputation : 23 Join date : 12/10/2012 Kraj : mayberry, nc, us
Naslov sporočila: Re: matteo and sarina Tor Nov 13, 2012 11:51 pm
tagged is the beautiful sarina this post is 322 words long and i am listening to daughter for inspiration. matteo looks something like this, since he's portraying an italian mobster.
iz srca se mu je odvalila tona ogromnih kamnov, ko je slišal njene besede odpuščanja in ko se je, tik za njimi, na njen obraz zarisal pristen nasmešek. prav tisti, ki ga ni videl že kdo ve kako dolgo. bilo mu je všeč, da se je takole smehljala; to je bila tista sarina, ki jo je imel nekoč rad, v katero je bil celo dolgo nazaj prav otroško zagledan. "sijajno," si je vidno oddahnil in se nasmejal, nato pa gestikulativno pokimal in ji pomignil na mizico, ki si jo je s posedanjem za njo že rezerviral. "kar tukaj me počakaj," ji je rekel, sam pa se je odpravil nekoliko dlje do točilnega pulta, torej do tistega precej srhljivega tipa s črnimi lečami. "dva dvojna," je dejal v predvidevanju, da se točaj - glede na to, kako malo dela je imel - njegove pijače še spomni. in prav zares se je, v roki je zavrtel steklenico bourbona in nalil dvojno mero v dva lepo oblikovana, kristalna kozarca. matteo se mu je nasmehnil in mu na pult navrgel bankovec, nato pa se, brez da bi čakal na tisti dolar in pol drobiža, vrnil k njej. "nekoliko sem sicer razmišljal," je pričel govoriti, ko je kozarca odložil na mizo, nato pa sedel nasproti nje. "kaj naj ti naročim, a zdi se mi, da se viski tvojemu kostumu poda prav tako kot mojemu." skušal se je udobno namestiti na istem usnjenem sedežu, nato pa je v roke vzel svoj kozarec in ga nekoliko privzdignil v znak nazdravljanja. zdravljico je imel že pripravljeno in všeč mu je bilo, da jo bo smel podeliti z njo. všeč mu je bilo, da je lahko tule posedal s sarino; nekoč jo je imel resnično rad in čeprav sta se nekoliko izgubila vsak v svojem svetu, še to ni pomenilo, da mu je kadarkoli nehalo biti mar. in vendar.. in vendar. "na naju. na nov začetek," je dejal in ji pomežiknil.
